Anamarija je ženska mnogih talentov, ki se je že preizkusila v številnih vlogah. Od nekdaj je rada pisala, snemala in montirala videe, tako da se je njen prosti čas prelil v profesionalno življenje.
Študirala je novinarstvo in scenaristiko in več let pisala za različne naročnike, tudi za Aleteio. Med drugim je uspešno krmarila v uredniški vlogi ženske revije Cosmopolitan, pred nekaj meseci pa se je preusmerila v delo ustvarjalke vsebin pri znani oglaševalski agenciji Pristop.
Pravi, da nima veliko prostega časa, ko ima možnost, pa rada potuje, ustvarja, ali preživlja čas v družbi živali.
Letošnje poletje pa si bo gotovo zapomnila tudi po izidu njene knjige Cvetenje: premišljevanja o življenju, v kateri so zbrani njeni šestletni zapisi o občutjih in razmišljanjih ob odraščanju v mlado žensko.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva se skoraj nikoli ne zgodi, ampak je videti nekako takole: Zbudim se naspana, brez budilke in dovolj zgodaj, da ujamem, kako se zunaj prebujata narava in mesto. Ob jutranji kavi preberem poljudnoznanstveno revijo ali poglavje v knjigi in se s prijateljicami dobim na poznem zajtrku v lokalu. Obveznosti v dnevu ni toliko, da bi od mene zahtevale hitenje.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Ker je moj obraz zjutraj v ogledalu videti zmečkan in utrujen, si ponavadi rečem: “No, še dobro, da se da tole popraviti v petih minutah.” (smeh)
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Urejenost mi vliva samozavest. Kadar sem urejena in sta urejena moja okolica in moje življenje, sem motivirana in pripravljena na različne izzive. Počutim se dobro, saj se mi zdi, da imam stvari pod kontrolo in se lahko popolnoma osredotočim na delo in ustvarjanje. Prav tako mi je urejanje v užitek, torej urejenost zame posledično pomeni, da sem si vzela čas zase.
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
V naravi, na potovanjih in med ljudmi. Ko se smejem, poslušam glasbo, berem in kadar sem sama. Verjetno so to kar univerzalni odgovori, saj se v teh rečeh res skriva največ duha.
5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu partnerju in stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Za ljudi, ki so mi pomembni, nekako vedno najdem čas, kajti vso energijo, ki jo moraš vložiti v to, da srečanje izpelješ, z njimi dobiš nazaj, dvojno.
Si pa želim, da bi našla čas tudi za aktivnosti, ki mi veliko pomenijo. Te pogosto izvisijo, ker na prvo mesto pridejo tiste, ki so nujne. Skušam iskati ravnovesje med pomembnim in potrebnim na ravni dneva, tedna …, kar se posledično prenese v ravnovesje v celem življenju.
6. Kaj vas je pri delu novinarke in kolumnistke najbolj izpopolnjevalo in na kakšne načine prek dela v svet širite pozitivno?
To obdobje je bilo zelo izpolnjujoče. Šlo je za kombinacijo veliko ustvarjalne svobode, vpliva in odgovornosti. Vsaka črka je lahko zrasla iz mene in se potencialno dotaknila nekoga, ki je to prebral. Verjetno je tudi malo poklicev, ki za rezultate in izpolnitev poskrbijo tako instantno.
7. “Hrepenenje po popolnosti je čista potrata časa, truda in človeškega življenja,” ste pred kratkim dejali v intervjuju. Pa vseeno mnogo žensk podleže pritisku, da mora biti vedno in na vseh področjih vse popolno. Imate zanje kakšen nasvet, kako živeti izpolnjeno kljub nepopolnostim?
Včasih je morda dobro pogledati druge ljudi in njihove nepopolnosti in hitro ugotovimo, da so nam všeč prav zaradi tega, ker niso popolni in po nekem kopitu.
Nedavno sem si v glavi sestavila spisek stvari, v katerih sem dobra, in nato še seznam tistih, v katerih nisem. Prvi je bil veliko daljši od drugega in verjamem, da bi bil izid enak pri večini žensk. Mislim, da tistih nekaj točk, v katerih ne blestimo, ni tako grozno sprejeti, ko si mimogrede lahko zapojemo hvalnico na vseh drugih področjih (no, jaz ne bom pela, ker je ravno petje na seznamu, ki mi ni v čast).
8.Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Težko je izpostaviti eno na ravni celega življenja. Moram tudi priznati, da zares nisem imela veliko hudih življenjskih preizkušenj ali lekcij.
V zadnjem času me je gotovo veliko naučila priložnost biti vodja oz. šefica skupine približno desetih ljudi. Ker se mi je ta izkušnja ponudila pri zgolj 26 letih, mi je prihranila kar nekaj časa pri pridobivanju nekaterih spoznanj in orodij. Začela sem drugače gledati na ljudi v vodstvenih pozicijah, na cel sistem, ki vodi družbo, in se naučila, kako delati in sobivati z ljudmi, jim prisluhniti, ustreči, jih voditi in usmerjati, hkrati pa verjeti v svoje vizije, vztrajati pri odločitvah, spodbujati, sočustvovati, biti v oporo in hkrati prositi za pomoč.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ponavadi pomislim na to, kako neskončno je vesolje in kakšen čudež je biti živ, prav v tem trenutku, na vrteči se skali sredi neraziskane galaksije, in kakšen privilegij je biti prav jaz in imeti na voljo vodo in ptice in sonce in nore prismuknjene človeške iznajdbe, in da je žalostno le to, da imam na voljo zelo malo časa, da vse to užijem s svojim popolnoma zdravim telesom. Ta perspektiva je včasih malo zastrašujoča in ekstremna, ampak meni v trenutku pomaga iti naprej.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
… smo polne življenja in barv. Vsemu, česar se dotaknemo, damo dušo, pomagamo, da zacveti. Ženske imamo na dlani cel svet, včasih se svoje moči samo ne zavedamo. Smo veliko bolj svobodne od moških, drznemo si pokazati čustva in biti nepopolne. Ženske smo lepe, čuteče, močne in pomembne.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
