Ali so knjige o menedžmentu koristne? Meni osebno niso preveč všeč. Ko preberete eno, se zdi, da ste prebrali vse. Prevečkrat z bralcem manipulirajo, so površinske oz. se želijo le dobro prodati in to tako, da prodajajo modne metode in ne globokega razmisleka.
Površinske zato, ker spodbujajo tehnike, ki so pogosto etično sporne. Manipulirajo pa zato, ker se za njihovimi humanističnimi izjavami skriva izključno pohlep in želja po dobičku. V bistvu jim ne verjamem in jih težko jemljem resno. Poslovodstvo je več vredno kot to in občudujem menedžerje, ki jih poznam in ki svoja podjetja vodijo učinkovito in z veliko mero človečnosti.
Vnovično odkrivanje Aristotela
Nedvomno najdemo veliko ostrih kritik do poenostavljenih poslovnih praks in absurdnih vodstvenih odločitev, strogo se obravnava izključno iskanje dobička ipd. Vendar vse te, četudi upravičene kritike, puščajo za sabo okus po nedorečenem: lahko je kritizirati, težje je nekaj zgraditi. Porušimo lahko zgolj tisto, kar potem nadomestimo. In ko govorimo o strokovnjakih, ki gojijo določeno filozofsko kulturo, smo pomislili, da bi Aristotel v svoji zakladnici lahko imel tudi nekaj dobrih idej za vodenje.
Petindvajset stoletij, ki nas ločijo od njega, je Aristotel navdihoval številne mislece in voditelje na Vzhodu in Zahodu. Veliko jih je razlagalo njegova odkritja in miselni napredek. Moderni čas se je pogosto postavil proti njemu, začelo se je z Descartesom. Kljub temu nas Aristotel spodbuja, da bi dobro živeli, ne le da bi dobro mislili: zato ga je vredno znova prebrati s poklicnega vidika.
Filozof govori o naših vsakodnevnih dejanjih
Aristotel ni fosil. Pri njem najdemo določene zmote, ki smo jih do naše dobe že odpravili, na primer besedila o suženjstvu ali ženskah. V tem je omejen. Vendar pri njem najdemo številne zapise, ki so vezani neposredno na naše organizacije, na upravljanje z osebami in vodenje projektov. Izluščimo lahko 10 tematik:
1. Ohranjanje sposobnosti čudenja.
2. Vizionarstvo.
3. Utemeljevanje vodenja na realističnem antropološkem temelju.
4. Poslušanje svojih želja in želja drugih.
5. Naše delo naj postane vir sreče.
6. Obvladovanje čustev.
7. Pogumno sprejemanje vrednih izzivov.
8. Ustvarjanje ozračja sodelovanja in pravičnosti.
9. Sprejemanje dobrih odločitev.
10. Prijateljski odnos do drugih, kadar je to mogoče.
Bogatstvo mišljenja, ki ga je treba razvozlati
Seznam razkriva resničnosti, v katerih se bodo lahko prepoznali mnogi. To so tipične aristotelske resničnosti. Res je sicer, da Aristotel ne govori o menedžmentu, ampak razmišlja o vladanju: ampak ali ni bistvene povezave med vodenjem mesta ali države in vodenjem ekipe?
Aristotel ne priporoča, da bi poslušali zgolj lastne želje, ampak priporoča, naj dobro spoznamo sami sebe in pokaže, da svojega občinstva ne moremo prepričati, če ne uporabimo teženj in želja, ki to občinstvo napolnjujejo. Aristotel nas tudi danes lahko dejansko marsikaj nauči.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
