Si želite, da bi vaš dom obiskali novi prijatelji, pa se vam vedno zdi, da niste najbolje pripravljeni na sprejemanje obiskov in jih zato dejansko nikoli ne povabite?
Seveda je mogoče, da ne morete sprejemati gostov. Morda živite kot najemnik ali pa z nekom, čigar potrebe ne dopuščajo družbe tujih oseb. Posebne vrste križ je, če radi sprejemate goste, pa zaradi izrednih življenjskih okoliščin tega ne morete početi. Če je tako, potrpite, morda se razmere nekega dne spremenijo vam v prid.
Večina med nami pa lahko vabi goste v svoj dom, vendar tega ne počnemo, ker nas ob misli na to navdaja cel kup skrbi. Ponujamo vam nekaj predlogov, kako se lahko naučite drugače razmišljati o sprejemanju obiskov in se znebite vseh pomislekov, ki vas ovirajo pri družabnem življenju.
Ali imate svoj dom? Sploh ni pomembno, ali je to podstrešno stanovanje ali štirinadstropna vila. Če lahko v njem živite, lahko vanj sprejmete tudi goste. No, razen če ste ravno sredi mučnega odpravljanja zidne plesni ali pa vam po kuhinji tekajo miši.
V tem primeru je morda bolje, če počakate, da boste svoje težave odpravili. Vse druge ovire za sprejem gostov v vašem domu, ki jih vidite sami, pa so v resnici verjetno dosti manjše, kot se vam zdi.
Večine ljudi ne zanima in niti ne opazijo, da ne premorete ljubkega jedilnega servisa, da je vaš rabljeni kavč že precej neudoben in da v zadnjem času niste prav pogosto brisali prahu v kopalnici.
Povabiti osebo v svoj osebni prostor, posebej nekoga, ki ga ne poznamo zelo dobro, od nas zahteva veliko ranljivosti. Deljenje lastnega doma eno ali več ur pomeni, da tej osebi razkrivamo precej več o sebi, kot bi to storili na javnem kraju. In ta ranljivost je dar, ki širi naša obzorja ter blagoslavlja osebo, ki ta dar prejema.
Sama nisem pretirano dobra kuharica ali gostiteljica. Vedno z občudovanjem opazujem osebe, ki znajo v ljudeh okoli sebe nemudoma vzbuditi občutek sprejetosti in jim izkazati dobrodošlico – posebej zato, ker se dobro zavedam, da te spretnosti ne premorem.
Vem pa, da imam druge darove, ki jih lahko uporabim kot gostiteljica. Rada spoznavam nove ljudi in jim postavljam vprašanja o njihovem življenju. Rada kuham, čeravno moji poskusi niso vedno med najuspešnejšimi in ne izpadejo tako lepo, kot sem si sprva predstavljala.
Osredinite se na svoje dobre lastnosti, premislite, na kakšen način lahko postrežete ljudem, ki jih boste povabili v svoj dom. Gostoljubje je način, kako ljubiti bližnjega in mu služiti. Bolj si boste prizadevali, da bo vašim gostom udobno, manj časa boste imeli premišljevati o lastnih pomanjkljivostih – ne glede na to, ali so resnične ali pa živijo le v vaši domišljiji.
Vaše povabilo bo morda za nekoga izredno dragoceno. Nikoli ne veste, kdo nujno potrebuje ali si resnično želi, da ga povabite v svoj dom. Ljudje smo ustvarjeni za občestvo, z Bogom in drug z drugim. Vsi do neke mere nujno potrebujemo družbo sočloveka.
Izreči povabilo nekomu, ki ga ne poznamo prav dobro, resnično zahteva našo ranljivost. Zahteva tudi našo nesebičnost: znebiti se moramo skrbi, kako se bo naše druženje končalo. Ponudite svoje gostoljubje in se ob tem zavedajte, da ste lahko deležni zavrnitve. Morda bodo vaši gostje vabilo prijazno odklonili in niti ne boste vedeli, zakaj.
Morda jih skrbi njihovo zdravje. Morda so trenutno zelo zaposleni in si ne želijo nalagati dodatnih obveznosti v svoj natrpan urnik. Seveda vedno obstaja tudi možnost, da si preprosto ne želijo vaše družbe. Toda kot velja za vse darove in dejanja ljubezni: bolje je poskusiti in ne uspeti, kakor da sploh ne bi nikoli poskusili.
Na koncu koncev gostoljubje pomeni, da smo do drugih ljudi kakor Jezus. Če z neznano osebo delimo svoj obrok in jo ob tem spoznavamo, ji na ta način izkazujemo svojo naklonjenost. Zberite pogum in odpošljite že tisto vabilo!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
