Z vami bi rad podoživel dogodek, ki se me je globoko dotaknil in zaradi katerega sem še danes ganjen
Prejšnjo nedeljo sem dobil obisk. Nepozaben obisk. Pripeljalo se je več sto motoristov in skupaj smo molili za njihove pokojne kolege in prijatelje. Prišli so z raznih koncev, a vsi različni smo v moči molitve in spomina na naše rajne postali eno.
Sveta maša je bila pričevanjska, da bolj ne bi mogla biti. V cerkvi še nikoli nisem videl toliko usnjenih jaken in hlač, škornjev in tetovaž. Ne morem vam povedati, kako lepo je odmeval očenaš. Spomnim se velikega moškega, ima kakih 120 kilogramov, a bradat in potetoviran je vseeno tako lepo pokleknil pred Jezusa.
Spet se je potrdilo: ne sodi po videzu, ampak po srcu. Molitev nas dela ljudi. Molitev povezuje nas med sabo in z rajnimi. Pred nami sta praznika vseh svetih in vernih duš – zaveda(j)mo se, da bomo nekoč za njimi odšli tudi mi.
P. S. Iskrena hvala Štefanu Voglerju za fotografije.
