Za katoličane je brez dvoma najpomembnejši dan v tednu nedelja, ko se zberemo ob nedeljski daritvi svete maše, ki tudi navzven izraža občestvenost župnije. Toda od kod izhaja pomen nedelje? Zakaj so nekateri celo umirali zaradi nje?
Kateri dan je nedelja?
Prvo vprašanje, ki se nam postavi je, kateri dan sploh je nedelja? V Stari zavezi beremo, da je Bog šest dni ustvarjal svet in vse, kar ga napolnjuje, na sedmi dan pa je počival in ga posvetil (1 Mz 2,3).
Izraelci so s tem utemeljili zapoved sobotnega počitka. Za Izraelce je tudi sobota največji praznik, ne zaradi počitka, ampak ker je to dan za Gospoda. Počitek oziroma nedelo je le pripomoček, s katerim človek naredi prostor za Boga.
V Novi zavezi v vseh poročilih o Jezusovem trpljenju beremo, da je Jezus bil pokopan v naglici še pred sončnim zahodom, ker je bila naslednji dan sobota (v judovskem izročilu pa se je dan začel že s sončnim zahodom prejšnjega dne) in tudi pomemben praznik (Mt 27,57-62; Mr 15,42-47: Lk 23,50-56; Jn 19,38-42).
Po soboti so žene na prvi dan v tednu še v temi šle h grobu in tam našle prazen grob ter srečale Vstalega Gospoda (Mt 28,1-11; Mr 16,1-8; Lk 24,1-24; Jn 20,1-10).
Nedelja je tako najprej prvi dan v tednu, saj je to dan Kristusovega vstajenja. Tako je tudi največji krščanski praznik nedelja, ki naj bi bila mala velika noč, ki se vselej obhaja na nedeljo.
Škofje so na drugem vatikanskem koncilu v Konstituciji o svetem bogoslužju takole zapisali: “Vsak teden se na dan, ki ga je [Cerkev] začela imenovati Gospodov dan, spominja njegovega vstajenja; enkrat v letu, ob največjem prazniku velike noči, se ga posebej spominja hkrati z njegovim blaženim trpljenjem.”
Pravi Gospodov dan za kristjana tako ni več dan počitka od stvarjenja, ampak je dan novega stvarjenja v Kristusu, dan, ko je naš Gospod premagal smrt.
Prvi, sedmi ali osmi dan?
Vendar se je posebej med prvimi kristjani za nedeljo uporabljalo tudi ime osmi dan. Po šestih dneh stvarjenja in sobotnem počitku sledi osmi dan (ki je hkrati tudi prvi dan). Vendar osmi dan predstavlja tudi večni, neminljivi dan, novi dan (lat. novissima diae), eshatološki dan, ko bomo v raju s Kristusom obhajali neminljivo veliko noč, večno nedeljo.
Nedelja je tako prvi dan, saj je dan novega stvarjenja. Je sedmi dan, saj je Gospodov dan in je osmi dan, ki bo še nastopil v večnosti. Predvsem pa je nedelja dan obhajanja evharistije – svete maše, saj se pri njej ponazarja Jezusova daritev na križu.
Umreti zaradi nedelje?
Leta 304, v času ko je rimski cesar Dioklecijan izvajal veliko preganjanje kristjanov, so pod smrtno kaznijo prepovedali obhajanje svete maše in zbiranje kristjanov. V današnji Tuniziji so neko nedeljo aretirali 49 kristjanov, ki so se zbrali k nedeljski sveti maši.
Ko so jih odpeljali pred sodnika, ki jih je zasliševal, zakaj so se uprli cesarjevemu ukazu, je eden od njih dejal: “Sine dominico non possumus!” oziroma: “Brez nedelje ne moremo!”
To pa pomeni, da kristjani ne moremo živeti, ne da bi se vsaj tedensko zbirali k obhajanju svete maše kot eno občestvo ter pred Kristusa prinesli svojih težav, prošenj in zahval. Pozneje so to skupino kristjanov umorili. Postali so mučenci zaradi nedelje. Naj nam bo to spodbuda, ko ne bomo hoteli iti k sveti maši.
