Čudovite zgodbe o posvojitvah, ki so spremenile življenje mnogih družin

V Sloveniji je vsako leto od 30 do 50 posvojitev. Parov, ki pri nas želijo posvojiti otroka, je okoli 550, zato narašča število posvojitev iz tujine.

Če se na eni strani ženska ali par sprašuje, kako bo zaradi najrazličnejših stisk poskrbel za otroka, ki ju je presenetil z nenačrtovano nosečnostjo, na drugi strani veliko parov že več let hrepeni po otroku. Združita se dva različna svetova, ki na prvo mesto postavljata željo po čim lepšem življenju za otroka.

Predstavili smo nekaj pričevanj iz Slovenije, še več zgodb o posvojitvah pa smo našli v tujini. Naj se vas dotaknejo še enkrat.

Jana Hočevar se je rodila v Makedoniji, pri osmih mesecih pa jo je posvojil slovenski par. "Nekateri starši ne morejo imeti otrok, drugi ob svojih še katerega posvojijo, da bi mu omogočili boljše življenje. Če si posvojitve želijo, naj pri tem vztrajajo. Ne le lepa gesta, to je po mojem mnenju lepo poslanstvo."

Iva Nežič Glavica je prva tri leta in pol preživela v karitasovem zavodu na Hrvaškem, nato jo je v rejništvo vzela gospa iz Slovenije in jo ob vstopu v šolo tudi posvojila. "Te izkušnje so me sicer zaznamovale, ampak so me v mnogih ozirih okrepile. V teh trenutkih sem spoznala, da mi je bila dana priložnost, da iz svojega življenja nekaj naredim. Zato sem neizmerno hvaležna svoji biološki mami, da me je rodila, in tudi moji drugi mami, da me je vzgojila in je vztrajala pri mojih vzponih in padcih."

Sara Mirtek je bila posvojena 12 dni po rojstvu. "Iz srca sem hvaležna mojim staršem, ki zame skrbijo že celo življenje. Opravljajo plemenito dejanje in poslanstvo, ki ga ne bi zmogel kar vsak. Sprejela sta me odprtega srca in mi omogočala vse in še več. Vedno sta me tudi podpirala v mojih korakih in odločitvah, predvsem glede biološke družine."

Zakonca Alenka in Igor Rozman sta v pričevanju razodela vse o zapletenih, dolgih in napornih postopkih, ki so ju nazadnje pripeljali do posvojitve afriških dvojčkov. Otroka sta ohranila imeni Jacó in Izaque, saj starši niso želeli zatajiti njunih korenin.

Melisso in Melanie povezuje podobna zgodba. Obe sta nenačrtovano zanosili pri 18 letih. Melissa in njen fant sta najprej pomislila na splav, a si je Melissa v zadnjem trenutku premislila in otroka dala v posvojitev. S pomočjo agencije za posvojitve sta se mama in sin srečala po 19 letih.

Melanie je na trenutek, da bo spet objela svojega sina, čakala nekoliko dlje. Zopet sta se srečala pri 33 letih.

Dustin in Caren sta po devetih letih čakanja posvojila hčerko. Ko sta se z osem dni staro dojenčico z letalom vračala domov, so jima kabinsko osebje in potniki pripravili nepozabno presenečenje.  

Beth je bila že prej mama dveh otrok, nato pa se je v njenem življenju pojavil še mali Deyvion, ki je v hudem požaru postal sirota, ob tem pa utrpel tudi hude opekline. Sčasoma je Beth postala dečkova stalna rejnica in ga pozneje tudi posvojila.

Paulina in Bartek sta se po težavah z zanositvijo oglasila v centru za posvojitve. "Posvojitev je zame kot nosečnost, ki se razvija v srcu," pove Paulina. Posvojila sta sestrici Lenko in Majo, pozneje pa še deklico Marysio, ki je otrok s posebnimi potrebami.

Navdihujoča je tudi zgodba zakoncev Pam in Garyja. Njunih pet otrok se je že pripravljalo na samostojno življenje. V tistem obdobju je Pam slišala žalostno zgodbo o sedmih otrocih, bratih in sestrah, starih od enega do dvanajst let, ki so živeli v centru za brezdomce. Z možem sta začutila, da ju morata sprejeti v svojo družino. Za posvojitelja sta bila izbrana med tisoč drugimi klicatelji. Sedaj imata skupaj 12 otrok.

Naravnost filmska je zgodba o treh bratih. Njihova mama se je znašla v finančni stiski in ni zmogla poskrbeti za svoje tri otroke. Prvorojenca je pustila pri svojih starših, ostala dva pa oddala v posvojitev, vsakega k drugi družini. Prva dva brata sta se po spletu okoliščin našla in nato skupaj iskala še najmlajšega. Že čez nekaj časa je bilo težko verjeti spoznanju, ki je prišlo na dan na poslovnem potovanju najstarejšega brata.

Tudi med svetniki je bilo veliko veliko takih, ki so prevzeli skrb za tujega otroka, najprej kot rejniki in pozneje posvojitelji.