Sodobna družba ne pozna omejitev pri organizaciji porok in podobnih praznovanj. Zabave v gorah in na plažah, na terasah nebotičnikov, v jamah in kleteh, v tematskih kostumih, ob žaru, ob spremljavi benda v živo ali didžeja. Danes lahko oviro pri zamislih za poroko predstavlja le omejen znesek na bančnem računu ali domišljija mladoporočencev.
Toda včasih se je vredno osredotočiti na preprostost in globljo vsebino. To je storil mlad par iz obalnega mesta Guarapari v zvezni državi Espírito Santo na jugu Brazilije.
Evangeljski impulz
Ana Paula Meriguete in Victor Ribeiro sta bila dejavna v domači župniji. Nista bila le člana župnijskega sveta in pevskega zbora, temveč sta posebno pozornost posvečala dobrodelnemu in prostovoljnemu delu z otroki in družinami v slabem finančnem in socialnem položaju.
Ko sta se pripravljala na zakrament zakona, sta podobno kot vsak drugi par na svetu delala različne načrte za svoj poročni sprejem. “V moji družini je običajno, da se organizira velike svatbe. Victor ni bil povezan s tako tradicijo, a bi v to privolil, četudi samo zaradi mene. Pred poroko sva razmišljala, kaj naj storiva, in molila,” se med pogovorom za brazilski dnevnik Estado spominja Ana.
Zaročencema so pomagale izkušnje iz njune župnije. Na tem območju je veliko družin in ljudi, ki prejemajo socialno pomoč, tako od Cerkve kot tudi od državnih institucij. Po drugi strani pa so ju nagovorile besede ene od pesmi.
Pesem se navezuje na odlomek 14. poglavja Evangelija po Luku, v katerem Jezus nagovori osebo, ki ga je v svoj dom povabila na zabavo: “Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev, ne bratov, ne sorodnikov, ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.” (Lk 14,12-14)
Mladi par se je odločil, da bo uresničil Jezusove besede. Med zaroko sta družino seznanila s svojo idejo, da bi na svatbo povabili revne otroke in pomoči potrebne. “Midva in naši sorodniki imamo vse, kar je potrebno za življenje, so pa tudi drugi, ki so za to prikrajšani. Ne zdi se nama, da je svatba sama po sebi slaba. Nasprotno, gre za slovesno in dostojanstveno praznovanje, toda v takih trenutkih se pojavlja misel, da je vedno mogoče storiti kaj več,” je medijem zaupal Victor.
Nepričakovana sprememba vlog
Brazilca sta na svatbo povabila 160 ubogih – tako otrok kot tudi odraslih. Prav toliko sorodnikov in prijateljev sta nameravala povabiti, če bi se svatba odvila na običajen način. “Na začetku se je izvedba ideje zdela strašljiva z vidika logistike. Toda na koncu je uspelo. Imela sva svatbo, kot sva si jo želela,” je priznala Ana Paula.