Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pet, 3. decembra |
Aleteia logo
Blogi
separateurCreated with Sketch.

Kdor ima “dosti”, temu ostane zelo malo prostora za vse ostalo

THIRTY SILVER COINS,

Gabriela Bertolini | Shutterstock

Marko Rijavec - objavljeno 13/11/21

"Dosti", "malo" in "vse"

Večina od nas k sreči ne razume prav dobro stanja uboge ženice, ki je za nabirko v templju prispevala dva ničvredna bakrena kovančka. Ne vemo namreč, kako je živeti, ko imaš v žepu samo “dva nôvčiča, to je en kvadrant” (Mr 12,42). Na srečo živimo v privilegiranem delu sveta, ki ima vsega dovolj, ali bolje povedano, ima vsega dosti. Vendar pa s tem človek pade v neko povsem drugo težavo.

Začarani krog obilja

Kajti v svetu, ki “dosti” ponuja, razumemo, da smo nekaj vredni, če izbiramo in če živimo “dosti”. Dosti lepega in dosti dobrega, predvsem pa “dosti” vsega. Poln hladilnik, polna denarnica in poln urnik, te stvari so povezane. Kdor pa ima “dosti”, temu ostane zelo malo prostora za vse ostalo. In tega “ostalega” je veliko. Recimo nekdo, ki bi potreboval nekaj od tega “dosti”.

Ker je pač tako, da imamo pač vsi enako veliko naročje in da vanj lahko stlačimo samo toliko, kolikor lahko nesemo. In če imamo “dosti”, je vedno težko dati, tudi če daješ veliko, kakor tisti bogati, ki so v zakladnico “veliko vrgli” (Mr 12,41). Ker veš, da boš zaradi tega imel “manj”, na izgubi boš.

Še težje pa je dati, če je treba v kakšnem primeru dati “vse”. In do takih primerov seveda pride velikokrat v življenju, vedno, kadar gre za pomembne stvari, ko gre za čas, ali za pozornost, ali za ljubezen, denimo, ko se je treba čemu odpovedati, se od česa posloviti, ko je treba kaj dragocenega žrtvovati, v teh primerih je vedno treba dati vse, samo malo ne zadostuje.

Težava je torej v tem, da ima človek, ki mu je prva izbira življenja “dosti”, nazadnje zelo “malo”. Predvsem zato, ker ima pri svojih odločitvah zvezane roke, ne more namreč izbrati tega, kar je v njegovem življenju pomembnejše. Ker ne more tvegati, da bi “dosti” izgubil.

Težava, ki jo dandanes prinaša ta izbira, pa se seveda ne kaže samo v neenakomerni razdelitvi bogastva, ne, veliko bolj v nervoznih starših, ki le še z veliko potrpežljivosti vztrajajo v svojih družinah, v osamljenih starostnikih v domovih za ostarele, v hiperaktivnih otrocih, ki se ne zmorejo skoncentrirati za več kot osem sekund.

Izbrati dosti prostora

Jezusova odločitev zato precej vznemirja. On izbere zgled uboge vdove. Ta ima sicer “malo”, zato tudi “malo” da, od nje ni velikega rezultata. Vendar pa tu ne gre za količino. Dva uboga novčiča sta namreč “vse” (Mr 12,44), kar je dala ta ženica, čeprav je to res “malo”, in to je tisto, kar šteje. Dati “vse” je namreč človekova odločitev, da ima v življenju nekaj večjo vrednost kot tisto, kar smo imeli. In ker s težavo dajemo, če imamo “dosti”, in lažje, če imamo “malo”, je modro v življenju izbirati “malo”, da bi bilo v nas “dosti” prostora za pomembnejše stvari.

In tako je lahko “malo” veliko več kot “dosti”. Kadar vemo, kdaj je česa “dovolj”.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 70, številka 45.

Tags:
dobrodelnost
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.