Številni starši so soočeni s preizkušnjo, ko enemu ali več njihovim otrokom postavijo diagnozo avtizem. A nekateri ljudje se dolga leta borijo sami s seboj in svojo “čudaškostjo”, preden pride do te diagnoze. Ta je, po letih bojev in neprijetnih situacij, ki si jih pravzaprav ne znajo razložiti, nazadnje pravo olajšanje.
Občutljivost na zvoke, težave s spominom, nerazumevanje šal …
Nekaj podobnega pripoveduje tudi Melanie Sykes, znana angleška televizijska voditeljica in model, ki je pred nekaj dnevi za The Guardian povedala: “To, da so mi pravkar povedali, da imam avtizem, je zame nekaj, kar mi bo spremenilo življenje.”
Zakaj bi bil nekdo hvaležen za tako zahtevno diagnozo? Melanie razlaga: “Zdaj dosti bolje in globlje razumem samo sebe, moje življenje in vse, kar sem morala prestati.”
Med delom na televiziji je imela ogromno težav zaradi preobčutljivosti, še zlasti na zvočne dražljaje. Slušalke, ki jih nosijo voditelji in jih gledalcem ne vidijo, prek njih pa voditelji slišijo navodila režiserja, so jo izredno motile.
“Dostikrat se mi je zgodilo, da sem pomotoma v etru odgovorila na nekaj, kar mi je režiser povedal v slušalko in je bilo pravzaprav navodilo, namenjeno samo meni. Zame je namreč izredno težko biti hkrati osredotočena na dva sogovornika, kot sta intervjuvanec v studiu in režiser, ki je z mano povezan prek slušalk.”
Vedno jo ji je težave povzročal tudi slab spomin, zaradi česar cele noči pred oddajo ni mogla spati, saj se je bala, da bo pred kamero povsem zmrznila. Poleg tega se je, kot vsi avtisti, celo življenje mučila s komunikacijo z drugimi ljudmi.
“Ker verjamem vse, kar mi ljudje povejo, me je marsikdo izkoriščal in mi lagal. Nikoli ne vem, kako odreagirati na šale. Če mi nekdo nekaj reče, pri tem pa ima smrtno resen obraz, verjamem čisto vse.”