“Kar želiš prižgati v drugem, mora najprej goreti v tebi”

Tanja Ozvatič že šesto leto bdi nad Celjsko Mohorjevo družbo, ki letos obeležuje častitljivo 170-letnico obstoja in je imela od nekdaj pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne zavesti slovenskega naroda. Pred tem se je kot diplomirana slovenistka ukvarjala s komuniciranjem, javnim nastopanjem in odnosi z javnostjo.

Njena velika strast so knjige, zato jo osrečujejo večeri, ko se lahko posveti "branju za dušo", kot pravi, "zlasti če mi v naročju prede mačja kepica," še dodaja. Hvaležna je tudi za skupne družinske trenutke, "za vsak sprehod in vse minute, ki jih preživimo skupaj vsi štirje kot družina".

Spomladi jo razveseljuje delo na vrtu, želi pa si spet varnih časov, ko se bo lahko potepala po evropskih mestih. Do takrat se bo gotovo posvečala še enemu posebnemu veselju – izdelovanju voščilnic.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva: zajtrk z družino, ko se ob mizi v miru zberemo vsi. Zelo redko se zgodi, običajno pa ob nedeljah.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Bogu hvala za mirno noč in nov dan, ampak jaz bi še spala! Moj dan se namreč zelo pozno konča …

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… mi daje občutek trdnosti, od mene zahteva čas, ki ga v resnici potrebujem zase, zaokrožuje notranja občutja ter željo po redu in celovitosti.

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Preprosto je. To je edina vloga, o kateri sem sanjala od malega in si je resnično želela. Je tudi ob vseh težavah in naporih najbolj izpolnjujoča in osrečujoča. Tudi ko otroci odraščajo in se zdi, da jim naenkrat nimam več toliko ponuditi – moč mamine molitve zmore vse.

5. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Časa v resnici preživiva veliko skupaj, ker sva tudi sodelavca. To pa prinese številne druge izzive. Veliko službenih zadev rešujeva seveda skozi ves dan, tudi doma, v tem je veliko prednosti, a hkrati si prizadevava s tem prizanašati otrokoma. Ohranjati in vzeti si čas zase sva se (ponovno) navadila na srečanjih v zakonski skupini.   

6. Vaše delo pri Celjski Mohorjevi družbi se hkrati prepleta z vašo veliko strastjo, branjem. Veliko govorimo o pozitivnih učinkih branja, pa vendar nas tehnologija pogosto odvrača od tega, da bi prosti čas preživljali s knjigo v roki. Kako na inovativen način k branju spodbujati tako mlade kot nekoliko starejše?
Ko bi imela pravi odgovor … Eden je na dlani: zgled. Odkar se je sin rodil, sem z njim v naročju brala na glas. Branje je del naših življenj kot hrana, umivanje zob ali molitev. Kar želiš prižgati v drugem, mora najprej goreti v tebi. Če so pozitivni učinki branja vidni, so tudi nalezljivi. Ljudem težko dopoveš, da je branje pomembno, če tega sami ne čutijo. Ko enkrat najdeš pravo knjigo zase in začutiš slast branja ter doživiš neke vrste izgubo, ko se z zadnjo stranjo knjige posloviš od knjižnega junaka, ki si ga tako dobro spoznal, pa ta slast preprosto postane nalezljiva – in hočeš še. Kako vznemirljiv je občutek, da me zvečer čakajo nove strani dobre knjige!

7. "Če želiš nekomu podariti najlepši čas, mu podari knjigo," ste pred kratkim dejali v intervjuju za Družino. Kateri trije knjižni naslovi so v zadnjem času navdušili in bi jih priporočali v branje?
Ena tistih knjig, ki te v napetosti drži do zadnje povedi, so Tiha leta ene najbolj priljubljenih čeških sodobnih pisateljic Alene Mornštajnove. Že njena Hana je vzbudila veliko pozornosti, pisateljica ima izjemen pripovedni talent, ko z veliko tenkočutnostjo slika tako družbeno-politične razmere kot usodne življenjske zgodbe družin in posameznikov. Tiha leta pa ob tem odkrivajo še družinske skrivnosti, sprašujejo vest ob vprašanju osebne odgovornosti in krivde ter izrišejo nenavaden odnos med očetom in hčerko.

Po 64 letih na pisateljevo željo prenovljena izdaja velikega romana Človek na obeh straneh stene letošnjega stoletnika Zorka Simčiča ostaja enako sveža in aktualna kot ob nastanku in prvem izidu 1957 v Buenos Airesu. Prvi slovenski moderni eksistencialistični roman še danes navdušuje tako s fabulo kot z modernističnimi pripovednimi postopki, ob vseh "vojnah v Človeku" pa ostaja konec odprt in optimističen, ko se Človek znova podaja na pot … Klasika slovenske književnosti!

Ljubezen deluje pa je knjiga, ki bralca spremeni. Po njej preprosto nisi več enak. V tebi vzbudi vse vzgibe v želji, da postaneš boljši človek – in z veliko humorja in vsakdanjih življenjskih prigod prikaže, da je to mogoče na vsakem koraku. Avtor Bob Goff je namreč velik humanitarni delavec in človekoljub, ki s svojo organizacijo Love does pomaga tisočem otrok po svetu, zlasti v Afriki. Prihodnje leto pa v slovenski prevod prihaja tudi njegova knjiga za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje!

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Ko je bil sin star leto in pol, smo se iz domačega Maribora preselili v Celje, kjer ni bilo pri roki nobenega znanega obraza, nobene babice, nobene varuške. Ob res pestrih delovnih obveznostih je bil kar izziv uskladiti delo z družinskim življenjem, zlasti ko se je rodila še hči. Preprosto vse smo počeli skupaj, skupaj smo tudi potovali iz kraja v kraj, kjer sem imela izobraževanja. Velikokrat naporno, a za vse zelo dragoceno. Naučila sem se, da če nam je naloženo breme, nam je bila dana tudi moč, da ga nosimo.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Misel bl. matere Terezije: Ni potrebno, da počnemo velike stvari – največ je početi male stvari z veliko ljubeznijo.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
… se lahko vedno zanesem na svojo intuicijo.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.