Aleteia logoAleteia logoAleteia
Ned, 3. julija |
Aleteia logo
Blogi
separateurCreated with Sketch.

Časi so taki, kakršni smo ljudje, in ne nasprotno

MODLITWA BREWIARZEM W DOMU

Joel Muniz/Unsplash | CC0

Marko Rijavec - objavljeno 04/12/21

Brati znamenja

Kot bi brali kriminalko, se Jezus razgovori o času stiske, ki je predvsem čas “zmede” in čas “strahu”, dveh med seboj zelo povezanih stvari, ki stisko pravzaprav poganjata, jo omogočata. Da, prav ste prebrali, ker so časi taki, kakršni smo ljudje, in ne nasprotno, tako je dejala že moja stara mama: “Tajšni ljudje, tajšni cajti”, ali če povemo drugače, časi so takšni, kakršen je naš odziv nanje.

Znamenja

Kajti čeprav se na prvi pogled zdi tako, Jezus ne govori o filmsko apokaliptičnih scenarijih, marveč zgolj o znamenjih, ki jih je menda deležna vsaka generacija ljudi, ter o dolžnosti, ki jo ima, da se nanjo primerno odzove. To so namreč namigi, ki jih Bog pošilja človeštvu, da razume, kaj storiti. “Znamenja bodo,” je rekel Jezus, “na soncu, luni in zvezdah” (Lk 21,25). In ta družba poraja veliko število znamenj, očitnih znamenj, svet se radikalizira, postaja vse bolj nasilen, svet je nepravičen in je precej sebičen.

Ne prvič, ne zadnjič. Vendar znamenja niso problematična, problematično je to, kaj z njimi naredimo oziroma kaj se ob njihovem pojavu začne dogajati v nas: “Bodite pozorni nase, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi” (Lk 21,34). Ker namreč ne gre samo za opazovanje znamenj zunaj nas, temveč tudi – in predvsem – tistih, ki se istočasno porajajo v nas samih. Kajti to, kakšen je naš odziv – pozor, kdaj tudi podzavesten –, je resnično pomembno, rekli smo že, da prav na njem zrasteta ali zmeda in strah ali pogum in zaupanje. To seveda vpliva tudi na svet, ampak to ni več naša stvar.

Težava, pravi Jezus, je, če se na ta znamenja odzovemo bodisi s “pijanostjo” in “razuzdanostjo”, z mižanjem pred vprašanji, ki nam jih postavlja življenje, z nekakšnim begom v pozabo vsega skupaj, ali pa z “življenjskimi skrbmi”, recimo temu s paniko, zaradi katere človek vidi hudiča tudi, kjer ga ni.

Razmislek in molitev

Pravi odziv, svetuje Jezus za čas stiske – ki je pravzaprav vsak čas –, je “bedenje” in “molitev” (Lk 21,36). Torej čuti, to je biti občutljiv za znamenja, biti pozoren na to, kaj se dogaja, slišati vprašanja, ki se porajajo v tem našem času, a odgovarjati nanje z besedo Boga, ki se sliši v našem srcu, ne pa z besedami, sredstvi, načinom sveta. Torej biti drugačen od drugih v odzivu na iste stvari, ko drugi čepijo in gledajo v tla, “se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje” (Lk 21,28).

Naj povem še drugače? Namesto brezbrižnosti sočutje, namesto zmerjanja pomoč, namesto sovraštva mir, namesto vojskovanja sodelovanje, namesto prepričevanja poslušanje, namesto preklinjanja molitev. In tako “bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo” (Lk 21,27).

Ker je čas stiske za nas čas odrešenja. Sicer ga razumemo narobe.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 70, številka 48.

Tags:
časljudje
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.