Rudi Bučar je primorski kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine, ki je uspešno nastopil na večini slovenskih glasbenih festivalov. Po značaju je precej samosvoj in spontan.
Tudi na odrih je publika deležna sproščenosti in pozitivnega odnosa, ki ju izžareva. Njegova publika je nadvse srčna in na koncertih se ima odlično, pove pevec. Kako se ne bi imel, ko pa so njegove romantične skladbe balzam za dušo, pesmi z istrskim melosom pa poklon njegovim istrskim koreninam.
Ko vas opazujemo na odru, kaj kmalu opazimo vaš nagajivi nasmešek. Ste bili tudi kot otrok nagajivi, ste živeli v svojem unikatnem slogu?
Prvič slišim, da imam nagajiv nasmešek na odru. (presenečeno) Lahko rečem, da sem bil nagajiv v dobrih oziroma pozitivnih okvirih, zagotovo pa sem naredil tudi kakšno neumnost. Iz enih sem se kaj naučil, iz drugih verjetno ne. (smeh) Je pa vse to sestavni del življenja. Vprašanje je le, čemu daješ poudarek.
Kaj ste radi počeli kot otrok?
Vedno sem bil v stiku z glasbo, saj izhajam iz zborovske družine. Pri nas se je vedno pelo. Na srečo sem imel stalno podporo staršev in okolice, tako da sem v glasbi tudi ostal. Naredil sem dva razreda srednje glasbene šole, nato pa opravil sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Trstu; smer jazza sem tudi zaključil.
Z istrskimi skladbami dajete poklon vašemu izvoru. Kaj vam pomeni družina, ožja in širša?
Dala mi je vrednote, ki jih gojim še danes in jih skušam prenesti na svojega otroka.
Katera je za vas najpomembnejša?
Še vedno stremim k poštenosti. Veliko ljudi se zgovarja na svet, kakršen je. Dejstvo je, da na svetu ni samo lepih stvari, a še vedno so pozitivne vrednote tiste, ki nam prinesejo več kot negativne. Res pa je, da je težko stremeti k poštenosti in da so včasih situacije, ko se moraš prilagajati.
Med mnogimi vašimi skladbami je tudi pesem Kambjale so čase. Verjetno se strinjava, da se časi, tudi v tako majhni Sloveniji, nenehno spreminjajo. Naš narod se deli …
Vsako sekundo smo bombardirani z množico informacij in različnimi pogledi. Danes lahko vsak poda svoje mnenje in ga objavi. Zato je prisotna določena zmedenost. Res pa je tudi, da to spada k demokraciji, in je vse skupaj treba vzeti v paketu. Opažam pa, da se časi danes v primerjavi s situacijo izpred 30, 40 let hitreje spreminjajo.
No, kako bi lahko po vašem mnenju presegli delitve, ki se pojavljajo?
No, zagotovo v prvi vrsti s športom. Šport je dober dokaz, da znamo stopiti skupaj, verjeti v zastavo, v nas, naše športnike. Prav navdušuje me, kako si športniki pomagajo in se bodrijo med seboj. Res pa je, da je tudi v glasbi dosti sodelovanj in povezovanj.
Ne morem mimo vaših čudovitih romantičnih stvaritev, npr. Čista, Samo ti in Ti, namenjenih nežnejšemu spolu …
Vi menite, da so vse te romantične pesmi posvečene nežnejšemu spolu. A dejstvo je, da so mnoge romantične skladbe pisane tudi za otroka, prijatelja, celo za samega sebe. Lahko gre za preneseni pomen.
Torej sem bila glede teh pesmi v zmoti.
No, pri skladbi Ti sem res dobil navdih od Nirvane, iz pesmi, ki tako kot moja govori o tem, da se lahko sprejmem takšnega, kot sem. Želel sem dati neko pozitivno noto.
Če bi Rudi zdaj stopil do svoje izbranke, bi imel v rokah šopek rož in povabilo na romantično večerjo?
Kar se tiče rož, so mi sicer všeč starejše manire, a se toliko poznam, da se s šopkom in podoknico tega ne bi lotil.
Imate svoje načine?
Sem človek navdiha in momenta. Ne bi si delal načrtov. Te stvari najlepše izpadejo, ko je človek spontan.
No, ali imate doma kakšno lepo pupo, ki ima dolge črne lase in je zelo suha? Sprašujem zato, ker eno takšno pupo opisujete v skladbi Sen znala jes, ki jo prepevate s Frčafelami?
Tisto dekle je imaginarno in je le zgodba, ustvarjena na ljudski način.
No, ne glede na tematiko s svojimi skladbami navdušujete publiko. Kako jo dojemate?
Moja publika je lepa in zelo srčna. Če si človek, ki rad daješ, se ti to nekje obrne. Na koncertu skušam dati svoj maksimum. No, če se po koncertu uležem in me kdo pokrije z odejo, lahko takoj zaspim. (smeh) Stvar gre lahko tudi v drugo smer.
Kako pa izgubite tremo pred množico? Imate kak trik?
Za mano je neka kilometrina, tako da znam tremo na neki način obvladati. Običajno pred nastopom naredim ritual. Po večerji se malo odmaknem, se raztegnem, da se telo prekrvavi, zadiham in grem na oder. Sicer pa je trema v zdravi meri pozitivna, saj prinaša občutek odgovornosti. Ljudje namreč pridejo in kupijo karto, zato mora izvajalec to upravičiti.
Dejali ste, da ste spontan človek. Pridejo ideje za pesmi tudi spontano?
Seveda je najlepše, ko se to zgodi in me navdih sam žene naprej. Ideje lahko pridejo v različnih situacijah; zunaj, v avtu, doma. Včasih pa se zgodi, da sem vezan na roke za oddaje in navdih po naravni poti ne more priti. Takrat ga moram izzvati. To pa ne pomeni, da v teh primerih ne morejo nastati dobre in uspešne skladbe. Že večkrat so bile na ta način napisane uspešne štorije.
Za katero pesem vam je žal, da ni vaša?
(smeh) Teh je veliko, veliko. Ena izmed najlepših pesmi, ki sem jo imel čast prearanžirati, je Dam ti jutra. Besedilo zanjo je napisal Drago Mislej – Mef, melodijo pa Zdenko Cotič – Coto.
Kaj pa poslušate v avtu?
Izbor je odvisen od trenutka. Sicer pa se zgodi, da nam med vožnjo iz koncerta domov paše tišina. Tudi ta je lahko prijetna.
H komu se zatečete, ko ste v stiski?
Pravzaprav imam veliko prijateljev. Pravim, da je najboljši terapevt prijatelj (smeh). Res pa je, da nimam velikih težav in da sproti poskrbim zase, delam na sebi, da se počutim v redu. Stvari so zaenkrat obvladljive in se jih da reševati. Skušam razmišljati pozitivno in delati lepo sebi in drugim.
Koncerti se pri vas kar vrstijo. Zdi se, da vas korona ne gane preveč.
Ni čisto tako. Res je, da sva s Hamom v soboto nastopala na Ptuju, seveda pod predpisanimi ukrepi, a je bil to v tem obdobju zgolj slučaj. Lahko omenim pozitivno izjemo, poletni čas, ko sem imel res veliko nastopov in prav vsi so bili dobro obiskani. Lahko bi si le želel še eno takšno poletje, seveda brez epidemije.
Trenutno pa se koncerti odpovedujejo in prestavljajo, zato se ukvarjamo z drugimi stvarmi. Lani je izšel studijski album, letos maja pa dvojni vinil z naslovom Šelestenja.
