Karolina Repar je v življenju počela že ogromno različnih stvari. Številne je zaradi pomanjkanja časa postavila na stranski tir, ji pa pridobljeno znanje vseeno velikokrat pride prav v vsakodnevnem življenju.
Od nekdaj je rada ustvarjala, med drugo porodniško pa se je najbolj posvetila šivanju. S prijateljico Bernardko ju tako druži BEla KAva, kjer lahko občudujete najrazličnejše izdelke izpod njunih rok. Karolinin vsakdan je prepleten tudi z glasbo, saj je zborovodkinja in umetniška vodja vokalne skupine ELÚM in članica Rozalij.
V zadnjem času jo poleg glasbe in šivanja najbolj razveseljuje svet kulinarike, predvsem predjedi, slaščice in čokolada.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je počasno jutro, zato imam najraje nedeljska jutra, ko si skupaj pripravimo pravi kraljevski zajtrk, ko se čas ustavi in se nam nikamor ne mudi. Sobotna jutra se sicer začnejo obetavno počasi, ampak sledi neljubo pospravljanje, ostali dnevi pa so bolj divji, tako da se, razen jutranje kave, pričakovanja o idealnem začetku dneva precej znižajo.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Kakšnih jutranjih motivacijskih samogovorov ravno nimam, ker so moja jutra bolj akcijsko obarvana, preživim pa v resnici največ časa pred ogledalom, ko se pripravljam na kakšen nastop in vadim svoje dirigiranje. Poleg samih rok je pri tem zelo pomembna obrazna mimika in energija, s katero lahko v treh minutah skladbe zmotiviram pevke in jim pomagam, da od sebe dajo kar se da največ. Torej ni vseeno, ali pred njih stopim s pozitivo ali kot kakšna kisla repa. To isto lahko prenesem tudi na vsak dan. Če se bom jaz počutila v svojem telesu dobro in bom na stvari gledala s pozitivo, bom s svojo energijo vplivala tudi na sodelavko, prijatelja ali neznanca v dvigalu.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Ker s tem sporočaš nekaj o sebi, v nekaterih situacijah pa s svojo urejenostjo pokažeš tudi spoštovanje do drugih.
4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Čeprav je včasih težko, si ne predstavljam življenja brez otrok. Pri nas se zelo radi crkljamo in takrat je vloga mame res nekaj najlepšega.
5. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Mož je mnenja, da bi se lahko še bolj. 😉 V zadnjem času sva si res večkrat vzela čas zase in šla sama na večerjo ali na vikend oddih. Čeprav sva raziskovala slovenske kraje, sva se počutila kot v študentskih letih, ko sva veliko potovala po svetu. Vse to pa seveda ne bi šlo, če ne bi imela super staršev, ki so ta čas skrbeli za najine otroke.
6. S prijateljico Bernardko ustvarjata pod imenom BEla KAva, kjer med drugim lahko občudujemo vaše “šivarije in drobnarije”, kot sta poimenovali izdelke. Kako je pri vas prišlo do navdušenja za šivanje in šivanje katerega izdelka vam je najbolj pri srcu?
Med prvim porodniškim dopustom sem pisala diplomsko nalogo, kar je bilo precej zoprno, zato sem bila med drugim porodniškim dopustom čisto navdušena nad vsem časom, ki sem ga imela, medtem ko je hčerka spala. Takrat sem počela 1001 stvar, od domačih testenin, sladic, do šivanja. Prav šivanje me je čisto prevzelo. Najprej sem šivala za svoje otroke, potem za prijateljičine, na koncu pa se je zgodila BEla KAva.
Nimam najljubšega izdelka, je pa res, da je včasih šivanje kakšnega izdelka precej zoprno, me pa, ko končam, še cel dan poslušajo, ko hodim z izdelkom po hiši in pravim: “Ma uau! A ni lepo?”
7. Ste umetniška vodja vokalne skupine ELÚM, prepevate tudi v vokalni skupini Rozalije. Kaj vam glasba daje in kako vas navdihuje v vsakdanu?
Tudi glasba je nekaj, brez česar si ne predstavljam življenja. Pomeni pa vodenje vokalne skupine in prepevanje v skupini, tudi usklajevanje urnikov in pričakovanj, odpovedovanje, garanje, urejanje odnosov (same punce na kupu!;)) … Vendar je občutek, ki ti ga da dober nastop na odru ali prepevanje na ulici, tako osrečujoč, da za nekaj časa pozabiš na vse, kar v procesu ustvarjanja ni tako rožnato.
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Del najinega poročnega potovanja je bil tudi vzpon na Kilimanjaro. Nekje na sredini zadnjega vzpona, ki sva ga že tako pričela dokaj neprespana in utrujena, nama je vodič naročil, da morava ves čas premikati prste na nogi, da nama ne bodo zmrznili. V nekem trenutku popolne utrujenosti in pomanjkanja motivacije mi je postalo vseeno in sem nehala migati s prsti. K sreči sem imela ob sebi Andraža, ki me je “potegnil nazaj na tirnice”.
Ko sem pozneje razmišljala o tem, mi je bilo kar srhljivo, kako hitro lahko v stiski padeš v situacijo, ko raje izbereš pot, ki je lažja, ne glede na posledice. Takrat sem se tudi prvič resnično zavedla, kako hvaležna sem lahko, da imam ob sebi v prvi vrsti moža, ki me večkrat takole “spravi nazaj na tirnice”, pa tudi družino in prijatelje ter predvsem to, da tudi, če ti bližnji v stiski pomagajo, je na koncu predvsem od tebe odvisno, ali boš stvari obrnil na bolje ali ne.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Bolj kot misel me iz slabe volje spravi objem in košček dobre čokolade. 😉
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Če sodim po sebi, bi lahko rekla, da se lahko za razliko od moških naše počutje opiše s toliko barvami, da v slovenskem besedišču ni dovolj pridevnikov, s katerim bi ga lahko izrazile. In to je po mojem mnenju nekaj, kar dela ženske tako posebne. 😉
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
