Ste že kdaj opazili kakšno zanimivo ime na koledarju svetnikov? Gotovo, saj so nekatera imena svetnikov iz srednjega veka dandanes zares … čudna. 🙂 O mnogih svetnikih vemo zelo malo ali skoraj nič, a vendar so se njihova imena ohranila v uradnem seznamu svetnikov, ki jih je Cerkev razglasila za svetnike. Prav posebno mesto pa med njimi zavzemata naša prastarša Adam in Eva.
Kdaj godujeta?
Cerkev je god Adama in Eve postavila na 24. december, dan pred praznovanjem praznika Jezusovega rojstva. Ta datum ni določen naključno, ampak ima poseben pomen in globoko simboliko.
Božič je praznik Jezusovega rojstva, ko se je na svet kot krhko človeško dete rodil Jezus, pravi Bog in pravi človek. V veroizpovedi pravimo: ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes in se utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek. Skozi stoletja se je tako vse bolj utrdila povezava med Jezusovim rojstvom na svet in našim odrešenjem. Božični prazniki so začetek te poti, ki svojo dopolnitev in izvršitev doživi na križu.
Novi Adam in nova Eva
Jezus in Marija sta imenovana kot novi Adam in nova Eva, saj tam, kjer sta Adam in Eva padla, Jezus in Marija ne padeta, ampak izpolnita Božjo voljo. Eva, ki je na vrtu po prigovarjanju kače vzela sad z drevesa, katerega jima je Bog prepovedal jesti, je postavljena kot nepokorna božjim ukazom.
Temu nasproti stoji Devica Marija, ki noče biti kakor Bog, ampak v moči milosti, s katero jo je obdaril Bog že od prvega trenutka njenega bivanja, sprejme božjo voljo: Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Tako pravimo, da je vozel nepokorščine, ki ga je zvezala Eva, razvezala Marija, nova Eva.
Adam je postavljen kot človek, ki ga zadene smrt, ki greši in na svet prinese smrt, katere v raju ni poznal. Adam je hotel biti kakor Bog.
Temu nasproti stoji Jezus, ki ne išče svoje slave, ampak izpolnjuje Očetovo voljo. Zapusti slavo nebes in postane ubog človek in na križu premaga smrt in greh ter nam odpre vrata nebes.
Gre torej za globoko simboliko, da Adam in Eva godujeta ravno dan pred praznikom Jezusovega rojstva, s čimer se začne dokončno razvezovati vozel greha, ki sta ga zapletla Adam in Eva.
Resnični osebi ali ne?
Z literarnega vidika je pripoved o rajskem vrtu, ki jo najdemo v Prvi Mojzesovi knjigi, zgolj pripoved. Sveto pismo ni znanstvena knjiga, ampak je božja beseda. Vendar, če Cerkev ne časti izmišljenih ljudi kot svetnike, kako je potem z Adamom in Evo?
Imeni, ku ju nosita prva človeka, sta globoko simbolični. V hebrejščini beseda adam pomeni človek, človečnjak, s čimer poudarja njegov izvor iz zemeljskega prahu, iz katerega ga je ustvaril Bog. Eva pa pomeni mati (vseh) živih, saj je kot prva ženska na poseben način mati človeštva. Zato Adama in Evo imenujemo naši prastarši.
Ali sta Adam in Eva zgodovinski osebnosti, niti ni bistveno vprašanje. V določenem zgodovinskem trenutku je obstajal prvi človek. Ali sta to bila Adam in Eva ali Janez in Micka, pa za našo vero ni ključno. Na lastni koži pa čutimo posledice greha, ki ga je storil prvi človek. Greha pa nas rešuje samo Jezus Kristus. On je ob smrti na križu in spustu v predpekel kot prva od tam rešil Adama in Evo.
Naj torej voščimo vsem Adamom in Evam ter jim zaželimo, da bi ne posnemali nepokorščine prvega človeka, ampak novega Adama in novo Evo, in živeli kot novi kristjani, prerojeni in odrešeni v Kristusu.
