Prizore Jezusovega rojstva lahko ob božiču najdemo v skoraj vsaki hiši, v cerkvah, kapelicah … Nekaterim ljudem je postavljanje jaslic v posebno veselje. Jasličarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, še posebej pa je oživelo v devetdesetih letih preteklega stoletja, ko so začeli po številnih krajih organizirati razstave jaslic.
Jaslice so lahko iz različnih materialov in različnih oblik. Lahko so zelo majhne, lahko so velike, iz čipke, lesa, umetnih materialov. Pogovarjali smo se s tremi jasličarji, vsak od njih pa se jaslic loteva na malo drugačen način.
Jaslice, polne simbolike
Matjaž Bitenc, jasličar iz Litije, se s celotno družino z jaslicami ukvarja že 20 let. Jaslice postavljajo pred hišo, na večjem prostoru, kjer je bil nekoč prostor za avto. Sedaj pa na skoraj 70 kvadratnih metrih stojijo jaslice.
Tematika njihovih jaslic so lepote Slovenije, običaji, tradicionalne primorske in gorenjske hiše, nekaj jih je tudi z Velike planine. V jaslice vključujejo veliko simbolike. “Voda v jaslicah simbolizira življenje. Potem imamo mostove, ki pomenijo ovire v življenju, kako premagujemo te ovire. In te ovire premagujemo z mostovi. Potke simbolizirajo povezovanje med ljudmi, da gremo drug do drugega.”
V jaslice skušajo vsako leto dodati še kakšno novo simboliko. “Ena takih stvari je tudi pogorela hiša, pred katero so otroci, zraven pa se s skupnimi močmi gradi nova hiša. To predstavlja: ko nekdo pride v tako situacijo, si potem s skupnimi močmi pomagamo.”
Vzdušje ob jaslicah popestrijo tudi z glasbo. Poudarek dajejo drobnim detajlom, ki jih obiskovalec opazi šele po dolgem gledanju. “Ena od stvari, ki jo tudi dajem v jaslice, so darila, ki so jih kralji prinesli Jezusu, da obiskovalci, posebno otroci, vidijo, kakšna so pravzaprav bila darila: zlato, mira, kadilo. Tako sem kupil kadilnico, kadilo. Kadilo je bilo darilo za duha. Drugo darilo je bila mira, sveto olje, s katerim so balzamirali umrle, bilo je darilo za človeka. Tretje pa je bilo zlato, to je bilo darilo za kralja.”
Za postavljanje večjih jaslic so družino Bitenc navdušile jaslice v frančiškanski cerkvi. “Pred leti so bile v frančiškanski cerkvi jaslice, ki so se premikale, in to se mi je vtisnilo v spomin. Potem smo tudi mi začeli delati jaslice in čez čas se je začelo porajati, da bi tudi mi v naše jaslice dodali kaj takega. Čeprav jasličarji niso preveč podvrženi temu, da se v jaslicah kaj premika, ker to nekako odvrača pozornost in potem posebej otroci gledajo bolj, kaj se premika, kot pa samega Jezusa. Pa vendar, še vedno velja, da v jaslice spada vse, kar spada v življenje.”
Od papirnatih figuric do velikih jaslic
Anica Roškar prihaja iz Juršincev pri Ptuju. Jaslice postavlja na dobrih sedmih kvadratnih metrih. “Najbolj to delam za svojo dušo, v tem res uživam. Jaslice smo delali od nekdaj, najprej smo imeli papirnate figurice, potem čisto majhne, sedaj pa so že malo večje.”
Pomembno ji je, da se v jaslicah približa naravnemu. ” Sestavljam skale, naravo, planine. Zato vedno iščem najprej stvari za ozadje. Iz gozda prinesem štore, ki jih potem malo prebarvam, da so videti kot planine, ki jih obožujem. Tako iz štorov sestavim planine, naredim potoček in majhen slap.”
Jaslice je več let delala tudi v njihovi cerkvi. “Tam sem naredila dosti večje, letos pa smo zaradi bolezni naredili manjše jaslice.”
Ljubezen do jaslic je dediščina
Iz Slapa pri Vipavi prihaja družina Ferjančič Batagelj. Mamica Ana nam je zaupala, da so ljubezen do jaslic prejeli od njihove babice. Z možem in dvema hčerkama, Julijo in Marijo, jaslice od leta 2014 postavljajo na 24 kvadratnih metrih. V tistem času so prenavljali mestni trg, na katerem so postavili smreko. Takrat šestletna hčerka je rekla: “Mama, ma to ne gre, kako imajo lahko smrekico, jaslic pa nimajo? Bomo mi postavili jaslice.”
“Moji hčerki sta sami dali idejo, da naredimo ene velike jaslice, za celo vas, in vsi na vipavski jasličarski poti jih lahko pridejo pogledat. So na trgu in so zelo velike. Izrecno za to smo naredili štalico, cerkvica je velika kar 180 centimetrov in je maketa naše vaške cerkve na Slapu.” Tako so začeli z izdelovanjem jaslic na prostoru, ki gleda na trg. Starejša hčerka vodi, mlajša pomaga, Ana je podpora, mož pa poskrbi za elektriko.
Osrednjo pozornost namenjajo štalici in cerkvi, del jaslic je prikaz Svete dežele, drug del pa oblikujejo v njihovo posestvo, travnik s kozami, slap in potoček.
“Največji poudarek je za nas Jezusovo rojstvo in štalica. So pa za nas zelo pomembni angeli, ki so peli Slava Bogu na višavah. Zato jih postavimo na posamezne hribčke, ker pastirjem oznanjajo veselo novico. Izhajamo iz same božične zgodbe. Samo vsebino Jezusovega rojstva povezujemo s svetopisemskimi motivi.”
“Na božični večer, ko pade mrak, je zame takrat poseben občutek in posebna tišina. Takrat se zberemo ob jaslicah in hčerki zaigrata Sveto noč in druge božične pesmi, da božična pesem odmeva v tišino. To so prav posebni trenutki.”
Jaslice imajo v mislih celo leto
“Ja, celo leto razmišljam o tem. Za vsako palico, ki jo vidim v gozdu, premislim, kako bi jo uporabila.” Anica Roškar
“Mi smo dejansko celo leto v tem, vsaj jaz. Sedaj, ko se je pojavilo veliko trgovin s starim blagom, jih velikokrat obiščem in iščem jaslice. Imam veliko figuric in ovčk, ki niso kompletne, ampak jih vseeno vzamem, ker ne bi rad, da se to pozabi, uniči. Tudi naši dedki so bili tisti, ki so veliko ustvarjali, in je lepo, da kakšen kompletek ostane tudi od njih, pa čeprav niso bili tako poznani, ampak se vidi, da je bilo to narejeno s srcem in s tistim, kar so imeli.” Matjaž Bitenc
“Celo leto razmišljamo o tem. Veliko hodim v gozdove in celo leto zbiramo materiale. Ta mesec smo že dobili idejo, kako bi bil videti Betlehem prihodnje leto, in bomo januarja že začeli delati za naslednje jaslice.” Ana Ferjančič Batagelj
Jaslice vedno pritegnejo mimoidoče
“Če so jaslice pravilno postavljene, mora vsak obiskovalec dobiti občutek, da so vsi pastirčki in živali obrnjeni proti štalici, proti Jezusu,” pravi Matjaž, ki tudi druge jasličarje spodbuja, da so pri postavljanju jaslic pozorni na simboliko. “In ko prideš kot gledalec, moraš dobiti občutek, da se vse dogaja v centru, ki je Jezus. Vsa simbolika mora biti pravilno postavljena, jaslice pa morajo biti na taki višini, da so v ravnini s srcem. Tudi ovčke morajo biti v tropih, ker vsaka osamljena ovčka pomeni izgubljeno življenje.”
“Jaz sem že bolj stara, v otroštvu nismo imeli nekih igrač. Ti kipci pa so nekaj pomenili, čeprav so bili iz papirja,” se svojega otroštva spominja Anica. “To me navdušuje, ne znam pa povedati, zakaj je tako. Tudi v cerkev pride ogromno otrok in vsi obstopijo jaslice. Pritegnejo nekaj v notranjosti človeka.”
Zakaj pa nas pritegnejo? “Zato ker same jaslice pomenijo ‘danes je zasijala luč’. Z Jezusovim rojstvom se rodi nekaj dobrega, zasije Luč v naših srcih,” je prepričana Ana. “Zato nas jaslice vedno spominjajo na Jezusovo rojstvo in na Luč, ki nam bo svetila še naprej celo leto.”
Naj vam za konec predamo še njihova voščila za prihajajoče praznike
“Vsem želim, da bi ta božič preživeli v svojih družinah, v svojem okolju, da bi bilo naslednje leto konec bolezni. Želim pa tudi to, da bi se čim več mladih začelo vključevati v izdelovanje jaslic, da bi imeli čim več jasličarjev, ki bi z veseljem in navdušenjem to spremljali in delali. Želim pa seveda tudi miru, zdravja in veselja.” Matjaž Bitenc
“Mir in vse dobro, predvsem pa zdravja.” Anica Roškar
“Vsem bralcem želim, da bi jim Luč miru in veselja svetila celo leto in naj nikoli ne ugasne. Naj jim daje poguma in moči na življenjski poti.” Ana Ferjančič Batagelj
