Sveta Favstina Kowalska je znana po svojih videnjih. Kljub temu, da je živela kot preprosta redovnica in ni veliko potovala, je videla več kot marsikdo: videla je Jezusa. Pa ne samo tistega, ki ga poznamo iz podobe “Jezus, zaupam vate”. Videla je tudi Jezusa kot otroka.
Jezus se ji je prikazal kar dvajsetkrat
Glede na zapise v njenem dnevniku, se je Jezus sv. Favstini kot otrok prikazal kar dvajsetkrat. Te njene izjemne izkušnje lahko nagovorijo tudi nas. Zakaj se ji je Jezus sploh prikazal kot otrok?
Jezus v evangeliju postavlja otroke za zgled: “Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!” (Mt 18,3). Sam Bog je postal majhen, da bi kraljeval nad zemljo. Videnja sv. Favstine so nam v opomin na te besede in nam lahko pomagajo bolj poglobljeno doživeti božič.
Višek božiča
Polnočnica. Pri sveti maši sem spet videla malo Dete Jezusa, čudovito lepo, ki je veselo stegovalo svoje ročice k meni. Po svetem obhajilu sem zaslišala besede: Vedno sem v tvojem srcu, ne samo takrat, ko me prejmeš v svetem obhajilu, ampak vedno. (Dnevnik, 575)
Ko sem prvič prebral opis te vizije, sem bil presenečen. Je sestra videla, kako je duhovnik razlomil malega Jezusa in ga zaužil pred Favstino? Ali ne bi bila to grozljiva izkušnja?
Ne vem točno, kako je bil ta prizor videti, vendar me spominja na najpomembnejše praznike v letu, ko se spominjamo Jezusove delitve kruha in dejstva, da ga lahko uživamo.
Ikonopisci so dobro razumeli povezavo med božičem in veliko nočjo. Mali Jezus na ikonah leži v kamnitih jaslih, ki spominjajo na grob, in je zavit v povoje, ki so videti kot plašč. Bog je postal človek, da bi umrl in vstal od mrtvih iz ljubezni do nas. Božič je začetek našega odrešenja.
Kdo je on?
Nekega dne sem po svetem obhajilu nenadoma zagledala Dete Jezusa, ki je stalo ob mojem klečalniku in se z obema ročicama držalo zanj. Čeprav je to Dete majhno, sta mojo dušo navdala bojazen in strah. V njem vidim svojega Sodnika, Gospoda in Stvarnika, pred čigar svetostjo trepetajo angeli. Po drugi strani pa nepojmljiva ljubezen preplavlja mojo dušo, dozdeva se mi, da zaradi nje umiram. (Dnevnik, 566)
Mnogi med nami imajo napačno podobo Boga. Včasih ga vidimo kot strogega sodnika, ki nas z veseljem kaznuje za vsako napako. Včasih ga vidimo kot prizanesljivega dedka, ki mu ni mar za naše vedenje. Videnje sv. Favstine pa nam ponuja izjemno bogato podobo Jezusa.
Po eni strani vidimo majhnega otroka – zaupljivega, lepega in nežnega, ki v Favstini vzbuja veliko ljubezen. Po drugi strani pa Favstina trepeta iz strahu, ker ga vidi kot Gospoda, Stvarnika in Sodnika. Ena podoba ne izključuje druge!
Bog je mogočen, močan in vsemogočen. Ima oblast nad celim svetom, hkrati pa je dober, milostljiv in poln usmiljenja. Približati se nam želi prav na ta način, kot majhen otrok, poln ljubezni.
Vir prevoda: Dnevnik svete Favstine Kowalske
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredilaVeronika Snoj.
