Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Med njimi je tudi 1.700 let star zlat prstan z vklesano podobo Dobrega pastirja, prispodobo Jezusa Kristusa. Izraelski arheologi so v zadnjih mesecih odkrili zelo redko in izjemno najdbo: med izkopavanji v okolici Cezareje, med Tel Avivom in Hajfo, kjer sta se pred 1.700 leti potopili dve ladji, so raziskovalci našli celo vrsto najrazličnejših artefaktov, med katerimi je tudi osmerokoten zlat prstan, okrašen z zelenim draguljem.
Najosupljivejši del tega prstana pa je podoba, vklesana v kamen: v tuniko odet mlad pastir na ramenih nosi ovna ali ovco. Ikonografija prstana ne poraja nobenih dvomov o istovetnosti podobe: gre za Jezusa Kristusa v vlogi Dobrega pastirja!
Helena Sokolov, skrbnica najdenih predmetov pri Izraelskem uradu za starine, potrjuje, da je na prstanu v resnici upodobljen Dobri pastir. Za prstan je omenjena podoba izredno redka, na splošno pa je bila v prvih stoletjih krščanstva zelo razširjena.
Prisciline katakombe v Rimu nam kažejo, da so ta motiv zelo pogosto upodabljali (tam hranijo eno najstarejših upodobitev Jezusa kot Dobrega pastirja). Glede na majhnost je najdeni kos nakita gotovo pripadal ženski.
Najdba prstana ob obali Cezareje ni nič presenetljivega, saj je bilo mesto nekoč območna prestolnica Rimskega cesarstva v tretjem stoletju. To je bilo obdobje, ko se je krščanstvo hitro širilo, "posebej v mešanih mestih, kakršno je bilo Cezareja," je pojasnila Sokolova.
Dobri pastir, podoba Kristusa
Ime, ki ga uporabljamo tudi za Kristusa – Dobri pastir – se nanaša na Kristusove besede iz evangelija po Janezu (Jn 10,11): "Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce." Spominja tudi na Psalm 23: "Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče …"
V času, ko so bili kristjani še kruto preganjani, so te prispodobe Jezusovim apostolom pomagale, da so se prepoznali med seboj in pričevali svojo vero, obenem pa ostali neopaženi. Rimljani so podobo Dobrega pastirja uporabljali pri pogrebih: grobnice so pogosto krasili s slikami mladega pastirja sredi črede ovac. Ta pastirski prizor je simbolno predstavljal mirno posmrtno življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
