“Zdelo se mi je, da me Bog noče pogledati, ker sem uničil svoje življenje in življenje drugih”

Same nesreče leta 2005, v kateri je pod vlakom izgubil obe roki, se Przemek Wieczorek ne spominja. Bil je pijan in pod vplivom mamil.

“Verjetno sem hotel narediti samomor. Samega dogodka se ne spominjam,” pravi. Zbudil se je v bolnišnici, kjer je od bolnika na sosednji postelji izvedel, da je ostal brez rok.

Preberite še:Rodila se je brez rok: “Pogum je biti vsak dan to, kar si, v svetu, ki ti pravi, da si nekdo drug”

“Zlomil sem se. Čeprav sem se zavedal, da je bila to posledica mojih odločitev, sem se kljub temu počutil kot v peklu,” se spominja težkih časov po izgubi rok.

“Pred nesrečo so bila mamila in alkohol moj vsakdan, padal sem vse nižje, slabo mi je šlo v šoli. Po nesreči sem začutil praznino, zdelo se mi je, da me Bog noče pogledati, ker sem uničil svoje življenje in življenje drugih. Tako je videti pekel, sem si mislil.”

Preberite še:Rekli so ji, da brez roke ne bo mogla igrati violine. Dokazala jim je nasprotno

Pred nesrečo Przemek z Bogom ni imel nobenega odnosa. Prihajal je iz razpadle družine, vzgajala ga je babica, ki ga je vodila v cerkev. Ko se je po nesreči v vsej praznini, ki jo je čutil, nazadnje le obrnil k Bogu, spremembe ni občutil kar čez noč.

“Čutil sem obžalovanje. Čutil sem, da je Bog blizu, da mi želi dobro življenje – in to me je motiviralo. Bog me je vzel v svoje roke.”

Po nesreči je diplomiral iz rehabilitacije in socialne preventive in danes dela kot vzgojitelj v socioterapevtskem dnevnem centru v poljskem mestu Lodž.

Začel se je tudi ukvarjati s športom, pet let je bil član poljske reprezentance v parataekwondoju, dosegal uspehe in osvajal medalje. Rehabilitacijsko vlogo je imel zanj tudi šport, ki ga je mobiliziral za trud, borbo in za dobro življenje.

Preberite še:Rodila se je brez rok in nog: “Bog ne dela napak”

Pri iskanju Boga mu je pomagala tudi punca Monika, ki jo je spoznal med vožnjo v tramvaju in ki ga je počasi potisnila v božji objem.

“Monika je rekla, naj sledim Jezusu. Ko sem se takrat obrnil k Bogu, sem želel živeti z Njim, vendar ni bilo tako lahko. Včasih sem se počutil kot hinavec, še vedno sem se boril s težavami, s privlačnostjo do greha, imel sem težave s pornografijo. Nisem se mogel osvoboditi, dokler nisem zares začutil, da želim slediti Jezusu. Čutil sem, da je umrl za moje grehe, in počasi začel hoditi po tej poti.”

Z Moniko sta postala mož in žena. Przemka vabijo v šole, župnije in druge kraje, kjer pripoveduje o tem, kako Bog deluje v njegovem življenju. Poleg tega gradi še svoje druge velike sanje, preizkuša se v rapanju. “O rapanju sem sanjal že pred nesrečo,” pravi. “Takrat sem poslušal ‘prostaški’ rap. Po nesreči je rap zame nehal obstajati, potem pa se je spet vrnil.”

Preberite še:Po boju z depresijo, poskusu samomora in izgubi nog je vzljubila življenje

Przemek je pred pol leta izdal svoj prvi rap album Drugi izgubljeni sin v 500 izvodih. “Rap je odličen za srečanja z mladimi,” pravi.

Božič je zanj poseben čas. “Ljudje si želijo dobro in to je zelo potrebno danes, ko postajajo delitve med ljudmi vedno večje in pogledi vse bolj radikalni. V tem času pa se ljudje združujejo. Naj kar traja, saj je dobro, in vse, kar je dobro, prihaja od Boga,” pravi Przemek.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredilaVeronika Snoj.

Preberite še:Kakšno je življenje za vrati najstrožjega moškega samostanskega reda?

Preberite še:Od zavrženega otroka do uspešnega podjetnika in izumitelja: “Ne dovolite, da vaše okoliščine definirajo, kdo ste”

Preberite še:3 najboljši TikTok nasveti za večjo učinkovitost v najkrajšem času