Hvaležnost vodi k Stvarniku
V življenju vsakega posameznika je nešteto majhnih in velikih razlogov, zaradi katerih smo lahko hvaležni. Namesto tega pa se – tudi kristjani – raje prepuščamo žalosti, zaskrbljenosti in pritoževanju. To nas oddaljuje tudi od vsakodnevnega okušanja Božje ljubezni.
O moči hvaležnosti v vsakdanu, ki je dostopna prav vsakomur, v knjigi Čudež hvaležnosti: Okus novega življenja, ki je izšla pri založbi Emanuel, piše Lionel Dalle, duhovnik skupnosti Emanuel in generalni vikar francoske škofije Toulon. Gre pravzaprav za praktičen program oz. vodnik notranje preobrazbe, katerega cilj je, da bi v svoji osebnosti razvili značajsko potezo hvaležnosti, tako da bo postala naša krepost in nas vodila k pravi sreči.
“Še nikoli prej nisem videl, da bi se ljudje tako hitro in tako globoko spremenili,” je dejal neki duhovnik, ki je delal po omenjenem programu hvaležnosti s svojimi župljani.
Blagodejni vpliv na številna področja
Kot omenja avtor, je več različnih raziskav pokazalo, da hvaležnost blagodejno vpliva na različna področja. Na telesnem področju na spanec, srce, zmanjšuje nagnjenost k sladkorni bolezni, upočasnjuje staranje in podaljšuje življenjsko dobo.
Ker prispeva k telesnemu ugodju, pozitivno vpliva tudi na našo duševnost. Spodbuja prijetna čustva, obenem pa zmanjšuje neprijetne občutke, krepi voljo, spodbuja motivacijo in pripomore k doseganju ciljev. Življenju daje smisel in prinaša zaupanje v prihodnost. Poleg tega je dobrina na finančnem področju, saj zmanjšuje občutek notranje praznine in nas odvrača od nadomestnih vedenjskih vzorcev, kot je kompulzivno nakupovanje, prenajedanje …
Na področju medosebnih odnosov hvaležnost razširja vzdušje veselja in miru, dela nas pozornejše do drugih, lajša komunikacijo in prispeva k dobremu vzdušju. Ob njej opuščamo svoj individualni pogled in drugače gledamo na najrazličnejše situacije.
Ne nazadnje pa nas hvaležnost odvrača od materializma in nas osredinja na odnos z Bogom in drugimi. Bolj ko smo hvaležni za milosti, ki smo jih že prejeli, bolj se nam srce odpira, da smo jih deležni še več, s tem pa se tudi spreminjamo.
Nalezljivost daru
Faze hvaležnosti
Hvaležnost je dejanje, ki poteka v več fazah: prepoznanju dobrote, njenem občutenju in zahvali za dobroto, kar se pozneje razvije v navado oz. krepost. Če hočemo usvojiti krepost hvaležnosti, moramo čim bolj pogosto ponavljati drobne vaje, ki jih bomo sčasoma ponotranjili in bodo postale samoumevne.
V knjigi, ki je zasnovana kot priročnik, duhovnik Dalle v prvi fazi predlaga pet konkretnih dejanj, s katerimi bomo na življenje gledali z večjo hvaležnostjo.
- Priskrbimo si beležnico, v katero vsak dan zapišimo tri stvari, za katere smo hvaležni. Avtor spodbuja, da se o tem s kom pogovorimo, saj je podelitev trenutkov hvaležnosti ogromna spodbuda. Drugega lahko tudi vprašamo, katera so bila njegova tri najlepša doživetja v dnevu.
- Druga spodbuda se imenuje 15 izjemnih dogodkov. Sprehodite se skozi svoje dotedanje življenje in napišite seznam 15 posebej dragocenih dogodkov v svojem življenju. Vzemite si čas in okušajte hvaležnost za vsakega od njih. Gospodu se zahvalite za dar svojega življenja.
- Druga misel v dnevu: molitev, da bi dan preživeli v hvaležnosti. Najpogosteje se ne prebudimo v razpoloženju hvaležnosti. Če že nimamo nadzora nad prvo mislijo, ki nas obide med prebujanjem, se zavestno odločimo, da bo naša druga misel molitev. Tako se postavimo v držo hvaležnosti do vsega, kar se nam bo čez dan zgodilo. Pred Gospoda položimo vse dnevne obveznosti in ljudi, ki jih bomo v tem dnevu srečali.
- Na svoj vsakdan skušajmo gledati z drugega zornega kota. Na nov način opazujmo vse, kar vidimo, to okušajmo in se Gospodu zahvaljujmo za lepoto, ki nas obdaja.
- Čez dan bodimo pozorni na lepa doživetja. Za trenutek se ustavimo, jih okušajmo in se zahvaljujmo Gospodu, npr. s ponavljanjem kratke molitve: “Hvala ti, Gospod, da imam priložnost doživljati ta trenutek.”
Živeti v hvaležnosti kljub težavam
Težavam in skrbem se v življenju seveda ne moremo izogniti, lahko pa spremenimo svoj odziv nanje. Duhovnik Dalle spodbuja, da spremenimo besednjak, s katerim opisujemo nastalo težko situacijo. “Ne glede na vse uporabljajte pozitivni besednjak in s tem ohranjajte notranje razpoloženje hvaležnosti.”
Ob tem navaja nekaj predlogov:
- Ob vsaki težavi si ponavljajte: “Zanimivo!” Česa se lahko iz tega naučim? Zakaj sem se tako odzval? Kako mi to lahko pomaga v bodoče? Kaj mi skuša Gospod povedati?
- Če vsakodnevnim težavam, ki nimajo hujših posledic, posvečamo preveč pozornosti, nas lahko hitro začnejo motiti in vznemirjati bolj, kot je v resnici vredno. En način premagovanja je, da nanje pogledamo drugače – z višjega in širšega gledišča.
- Drobne težave so namenjene temu, da ob njih rastemo, ne da se zaradi njih jezimo. Tako se lahko zavemo, da nam pomagajo pri urjenju in obvladovanju svojega notranjega razpoloženja, kar je lahko tudi neke vrste priprava za uspešno soočanje z večjimi preizkušnjami, ko bodo prišle.
- Pogosto se zgodi, da najbolj neprijetne dogodivščine sčasoma postanejo naše najzabavnejše prigode. To, da se naučimo smejati težavnim pripetljajem, je eden najmočnejših načinov ohranjanja hvaležnosti. Pogosto potrebujemo nekaj časa, preden se nečemu lahko smejemo, vendar je dobra vaja že misel na to, da se bomo trenutni situaciji nekoč gotovo smejali.
