Modna oblikovalka, ljubiteljica lepote in navdušenka nad ličenjem, ki sanja o lastni blagovni znamki, s katero bi osvajala srca v Jezusovo čast. Poljakinja Asia Jóźwiak evangelizira na Instagramu, kjer piše o Bogu in … kozmetiki.
Oblačila, ličila, kozmetika – za nekatere hobi, za vas pa orodje, s katerim odpirate vrata v ženska srca.
Ko sem se pred petimi leti spreobrnila, sem že študirala modno oblikovanje. Sprva sem oklevala, ali naj s tem nadaljujem. Zdelo se mi je, da je tako “površinsko” delo v nasprotju z globino vere. Na srečo je Bog hitro razblinil moje dvome.
Enkrat me je med molitvijo spomnil, kako sem kot majhna deklica nestrpno risala silhuete, oblačila punčke in ličila namišljene modele. Tedaj sem razumela, da me je on ustvaril tako, da mi je on v srce položil posebne talente in strasti. Spoznala sem, da je to, kar počnem, dobro, in da bi morala to početi še naprej.
Evangeliziranje na Instagramu
Vaš Instagram razveseljuje oko s stilom in barvitostjo. Motivacijske in razvojne vsebine se prepletajo z objavami o modi in ocenami ekološke kozmetike. Kje je tu prostor za evangelizacijo?
Ker profil pritegne pozornost in tema objav ni omejena na vero, lahko pritegne tudi ženske, ki niso verne. In to se tudi zgodi. V zasebnih sporočilih dekleta sprva postavljajo vprašanja o oblačilih ali ličenju, na koncu pa se izpovejo v globokih temah, kot so njihovi odnosi. Na profilu se pogosto počutijo tako varne, da mi odprejo svoja srca in me obravnavajo kot prijateljico.
Sv. Pavel je zapisal: “Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude. Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil.” Te besede so me navdahnile za delovanje na spletu. Odločila sem se, da posežem po virih, ki so moja strast, in hkrati vsem posvetnem – modi, kozmetiki, razvoju, Instagramu –, da z njimi dosegam ljudi, ki Boga ne poznajo.
Moda, ki slavi Boga
Stereotip neprivlačne katoličanke, ki nosi razvlečen pulover in krilo do tal, se zdi že dolgo pozabljen. Kljub temu se nekatere ženske še vedno sprašujejo, ali je spremljanje mode in obisk kozmetičarke lahko znak nečimrnosti, ali ličenje lahko postane greh …
V preteklosti sem se spraševala, ali je oblikovanje oblačil v nasprotju s Svetim pismom, ki nas navsezadnje opominja, naj ne skrbimo preveč za oblačila. Toda potem sem spoznala, da je vse – od kuhanja do oblačenja in celo ličenja – mogoče delati v njegovo slavo.
Še več, Bog ljubi kakovost in želi, da vse te stvari počnemo z največjo predanostjo in najbolje, kakor lahko. Navsezadnje mi predstavljamo sama nebesa! Pričujemo o veri in vplivamo na druge ne samo s svojim odnosom, delom, služenjem, vsakdanjim življenjem, ampak tudi z našim videzom …
Težko razumem katoličane, ki odkrito kritizirajo temo mojega delovanja na internetu. Kot da bi bilo kaj narobe s pisanjem o oblačilih in kozmetiki … Še huje, zgodi se tudi, da poskušajo presojati moje srce in duhovnost skozi prizmo mojih interesov.
Kaj vam pa pravijo?
Vse, kar je pisano in barvito v moji notranjosti, prenašam v moje projekte, sama pa se raje oblačim v črno. Več katoličanov me je nekega dne opozorilo, da bi moj odnos do črnine lahko odražal neke notranje težave.
Ker sem imela te ljudi za duhovne avtoritete, sem se začela spraševati, ali je z mano vse v redu. Toda Bog je ponavljal svoje – da me ima rad takšno, kakršna sem – skupaj z mojimi željami. In da črna oblačila ne pomenijo, da ima nekdo tudi tako srce.
Drugič sem dobila elektronsko pošto z vprašanjem, ali se zavedam, da so ličila laž in ali to priznam. Svoj čas sem res poskušala uporabljati ličila, da bi ustvarila nekoga drugega kot sebe.
Po spreobrnitvi pa sem kozmetiko, namesto, da bi se ji odrekla, začela bolje uporabljati. Začela sem manj maskirati svoje nepopolnosti in bolj poudarjati mojo naravno lepoto. Nekateri ljudje verjamejo, da ličila popravljajo Boga, toda če bi tako razmišljali o vsem, bi bilo skoraj vse narobe, vključno s pripravo marmelade.