“Hrana govori tistim, ki jih postrežemo, in tistim, ki jo pripravljajo, a pravo veselje je v tem, da jo delimo,” je dejal Sergio Dussin, ki je po vsem svetu zaslovel kot kuhar zadnjih treh papežev. Izhaja iz mesta Treviso, star je 65 let, od tega pa je skoraj dvajset preživel v Vatikanu, natančneje v kuhinji papeške rezidence.
“Papež Janez Pavel II. je oboževal šparglje, papež Benedikt XVI. se ni mogel odreči rezini Sacher torte, papež Frančišek pa rad jé kruh in dober sir ali pico,” priznava dolgoletni kuhar. V knjigi, kjer je opisana njegova zgodba in zgodba njegove družine, pravi, kaj je bilo njegovo najbolj ganljivo doživetje: “Kosilo za 1500 revnih”.
“Si prost?”
Sergio Dussin je poročen z Manuelo, imata tri otroke. Dva od njih sta zaposlena v družinskem podjetju, ki je razpeto med dvema krajema. “Večkrat me kličejo iz Vatikana in sprašujejo: ‘Si prost?’, moj odgovor je vedno: ‘Da.'” Za Sergia je vsakokrat velik privilegij, da lahko služi papežu. V večini primerov gre za zasebna kosila, kot so kosila papeža Frančiška s sodelavci v domu svete Marte.
Izdelki, ki jih uporablja v Vatikanu
Kuhar priznava, da pri svoji kulinariki nima nobenih skrivnosti, razen tiste, da se nikoli ne odreče lokalnim in predvsem sezonskim izdelkom.
Ravioli papeža Frančiška
Tipični in lokalni izdelki so tisti, ki jih cenijo tudi trije papeži, ki jim je kuhal Dussin. Glede tega je kuhar v knjigi razkril: “Papež Frančišek je gurman, rad jé tudi dobre testenine in fižol, kruh ali polento iz Marana in sir. Slučajno sem mu nekoč pripravil tudi pico. Je zelo nepredvidljiv. Drži se protokolov, dokler nekoga ne zagleda. Potem se ustavi, da ga objame ali da vzame otroka v svoje naročje ali pa pride v kuhinjo pozdravit osebje. Na jedilniku svojih restavracij sem mu posvetil jed: Ravioli papeža Frančiška, domače testenine z lokalnim sirom, zašinkom in dodatkom grobih kosov sira.
Šparglji papeža Janeza Pavla
Kuhar Dussin je v svoji knjigi razkril nekatere podrobnosti o drugih dveh papežih, za katera je imel priložnost delati. “Papeža Wojtylo sem spoznal, ko je bil že bolan in je trpel. Jedel je malo. Rad pa je imel šparglje, pripravljene na vse načine. Zelo sem bil navezan na papeža Benedikta, velikega papeža in prijazno osebo. On sploh ni pil vina, ampak sok. Ne jé niti gob, a se nikdar ni mogel odreči rezini Sacherjeve torte.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
