Ko si človek ogleduje domove na Instagramu ali Pinterestu, vidi ogromno fotografij lesketajočih se tal in brezmadežno čistih kuhinjskih pultov. Toda ti domovi niso ravno merilo. Večina izmed nas ima precej težav, da svoje domove ohranjamo ne le pospravljene, temveč tudi brez odvečnih stvari.
Če vam navlaka povzroča težave, pri tem zagotovo niste osamljeni. Po neki raziskavi je okoli 54 odstotkov Američanov zasičenih s stvarmi, ki jih hranijo na svojih domovih, in osupljivim 78 odstotkom se niti ne sanja, kaj naj s to navlako počnejo.
Razlogi, zakaj imamo težave z odvečnimi predmeti, so pogosto večji od nas in jih težko nadziramo: oglasi, ki zasičujejo naše televizijske zaslone, telefone in oglasne deske ob cesti, nenehno spodbujajo neizprosno, malodane nepredstavljivo potrošništvo. Izjemno veliko zavestnega napora je potrebnega, da se mu upremo.
Pa se sploh izplača, če se upiramo? Življenje je polno opravkov in potrebnega je veliko časa in energije, da počistimo navlako, ki se nabira skoraj tako hitro kot odpadlo jesensko listje (še posebej če imate otroke, ki so prepričani, da je vsak košček smeti nenadomestljiv zaklad). Ali je izkoreninjanje navlake resnično najboljša uporaba našega časa in naporov?
Ni nujno, da je popolna odprava navlake prednostna naloga vsakega posameznika v vsakem obdobju njegovega življenja.
V življenju nimamo vedno primernih okoliščin, da bi skrbeli za popoln red: včasih mora naš dom služiti tudi kot pisarna, učilnica, igrišče, telovadnica in drugo, zato je resnično neizogibno, da se za vse te dejavnosti v njem nabirajo tudi najrazličnejši predmeti.
Obenem pa je nujno potrebno, da navlako vsaj malce odstranimo – sploh če si želimo, da prostori v našem domu ostanejo namenjeni temu, čemur so služili od vsega začetka. Poleg tega je to temeljnega pomena za naše duševno zdravje: vemo, da nas navlaka spravlja v slabo voljo. Okolje, v katerem živimo, v veliki meri vpliva na naše počutje in razmišljanje. Neurejeni domovi, kot kažejo raziskave, v nas vzbujajo občutke tesnobe, nemoči in poraza.
Nasproten pristop
Upoštevati moramo tudi duhovni vidik. Zavračanje materializma in potrošništva je eden izmed mnogih načinov, h katerim smo poklicani kristjani, da se upremo sodobni kulturi. Nekdo je zapisal:
Cerkev je dolgo časa nasprotovala materialističnim in potrošniškim navadam, ki so motor ameriškega gospodarstva. Na svetovnem dnevu mladih v Avstraliji leta 2008 je papež Benedikt XVI. opozoril pred “nenasitno potrošnjo”, ki človeka omejuje zgolj na potrošnika.
V zadnjem času papež Frančišek še ostreje obsoja “kult preobilja”, ki je gonilo kulture v razvitem svetu. Med eno od splošnih avdienc, ko je govoril o družini, je krščanske družine pozval, naj se upirajo “lažnim zgledom” družin, ki temeljijo na “potrošništvu in kultu navideznega”, tako da “postanejo uboge” in “udejanjajo preprostost”. V svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod izrecno svari družine, naj se “varujejo nepremišljenega in nepotrebnega potrošništva …”
Kako torej vemo, ali je stopnja nereda v našem domu sprejemljiva in stvarna za naše okoliščine, ali nakazuje, da smo v težavah? Lahko si zastavimo ti dve vprašanji:
1ALI MOJ DOM SLUŽI MOJIM POTREBAM?
Če vaš dom služi vam in vaši družini, boste v njem lažje ljubili drug drugega in drug drugemu služili.
Skrbno preverite vse kotičke svojega doma, enega za drugim, in jih pošteno ocenite: ali določen prostor resnično služi potrebam vaše družine?
Če je odgovor pritrdilen, ga pustite takšnega, kot je. Tudi če se zdi neurejen. S tem ni nič narobe, če vseeno služi vašim potrebam. Mirno si prigovarjajte: “Moj dom je neurejen, zame pa to ne velja.”
Če prostor ne služi potrebam vaše družine, je čas, da o njem premislite. Ali bi drobna sprememba prostor naredila bolj uporaben za vaš trenuten način življenja? Ali ga je treba temeljiteje preurediti? Premislite, s čim bi v ta prostor vnesli preprostost in umirjenost.
2ALI JE TA PROSTOR UREJEN?
Vemo, da je red vrlina, ki našim dušam prinaša mir. Kot naslednje si lahko zastavimo vprašanje, ali je vrlina reda navzoča v vseh kotičkih našega doma.
Odgovor na to vprašanje je nekaj povsem osebnega! Kar nekomu deluje povsem neurejeno, je za drugega lahko čudovito pospravljeno. Mnogi ljudje z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo morajo vse svoje stvari dejansko videti, da ne pozabijo, kje jih imajo. Urejen prostor osebe s tovrstno motnjo lahko komu drugemu deluje skrajno razmetan, toda človek, ki tam živi, natančno ve, da v svojem domu ohranja razumen red.
V takšnem domu niso cilj bleščeči kuhinjski pulti. Cilj je imeti dom, ki stvarno služi potrebam naših družin, medtem ko si po svojih najboljših močeh prizadevamo za ohranjanje reda.
Če to pomeni, da so stvari za likovni pouk naših otrok spravljene v kuhinji ali pa da imamo v dnevni sobi poleg naslanjača polno košaro knjig, s tem ni nič narobe! Sprejmimo vse, kar je učinkovito za našo družino, in se ne primerjajmo z drugimi.
Obenem pa si želimo, da živeli v redu. Za mnoge med nami je odstranjevanje navlake pomemben korak za dosego tega cilja. Ko si prizadevamo za preprosto in mirno domače okolje, svoja prizadevanja začnimo in končajmo z mislijo na Božji načrt za naše življenje.
Odstranjevanje predmetov, ki jih ne uporabljamo, je na neki način lahko poslavljanje od zemeljskih stvari. Lahko gre za izjemno velikodušno dejanje, ko te stvari podarimo nekomu, ki jih tisti trenutek potrebuje dosti bolj kot mi. Lahko gre za molitev, ko odpoved nakupu nečesa novega darujemo za višji namen.
Lahko gre za dejanje redoljubnosti, ko odstranjujemo svoje imetje, da bi ohranili umirjen dom, ki bo služil našim potrebam. Če bo torej odstranjevanje navlake nam in naši družini pripomoglo k boljšemu življenju, potem naj to vsekakor postane vaša prednostna naloga.
In konec koncev, saj ne potrebujemo popolnega doma, kakršne vidimo na Pinterestu: potrebujemo dom, ki bo služil naši družini, ki bo odsev naših osebnih prizadevanj za red in ki nam bo pomagal uspešno živeti našo poklicanost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
