Kritično mišljenje je zaznavanje in ocenjevanje informacij, ki pridejo do nas. Na podlagi tega pozneje sprejemamo odločitve.
“Živimo v informacijski družbi, ki nas neselektivno nasiti s podatki, vsemi na isti ravni, in nas na koncu pripelje do izjemne površnosti, ko gre za odpiranje moralnih vprašanj. Zato je nujna izobrazba, ki uči kritičnega mišljenja in ponuja pot zorenja v vrednotah.” (papež Frančišek, Evangelii Gaudium)
Ne bo lahko
Spodbujanje kritičnega mišljenja pri otrocih za starše in vzgojitelje ni lahka naloga. Vendar pa je zaradi naraščajočega vzpona relativizma danes to še bolj potrebna naloga.
Spodbujanje kritičnega mišljenja pri otrocih omogoča večjo svobodo in sposobnost razmišljanja, presoje določenih argumentov, razvijanja novega znanja in uspešnega reševanja problemov.
Kako lahko naučimo otroke kritično razmišljati?
Vsi smo rojeni s sposobnostjo, da razmišljamo. Toda kritično mišljenje je način razmišljanja na višji ravni, ki ga je treba izvajati in se ga naučiti. Dr. Robert Swartz, ustvarjalec metode učenja na osnovi razmišljanja (TBL), pravi: “Vsi razmišljajo, a ne vsi tako skrbno in spretno, kot bi morali.”
Veščine razmišljanja
Robert Swartz trdi, da se ukvarjamo s “površnim, prenagljenim, ozkogledim, nejasnim in neorganiziranim razmišljanjem” in se moramo zato miselne sposobnosti naučiti: “Naučite se učinkovito razmišljati. To učite tudi vaše učence in otroke, ko sprejemajo odločitve, rešujejo probleme, predvidevajo, povezujejo, primerjajo.
Za učinkovito usposabljanje otrok v umetnosti razmišljanja je potrebna zavestna praksa. Že v zgodnjih letih lahko začnemo z opazovanjem in razlago: Kaj vidim? Kaj mislim? Takšen postopek bo podlaga za pravo kritično mišljenje, ko bodo starejši.
Ko razmišljamo, v glavi oblikujemo ideje, ki jih samodejno analiziramo, da lahko ocenimo določeno situacijo. Zato je kritično razmišljanje zelo koristen ključ v fantastičnem svetu učenja.
Aktivnosti za učenje razmišljanja pri otrocih
Tu je nekaj dejavnosti za pomoč mlajšim otrokom, da začnejo kritično razmišljati.
- Berite zgodbe in o njih postavljajte vprašanja. To je način za izboljšanje otrokove koncentracije. Spodbuja bralno razumevanje in aktivira razmislek o pravkar prebrani zgodbi. Poleg tega moralne zgodbe ponujajo “skriti nauk”, ki ga morajo otroci razložiti.
- Dešifriranje ugank. Njihova razrešitev zahteva analizo in obrazložitev.
- Logične igre ali sobe pobega. Obe vrsti iger sta odlični za spodbujanje mišljenja in logike s kritičnim pogledom v skupini.
Vse te dejavnosti otrokom zagotavljajo kognitivne sposobnosti in sposobnost razmišljanja. Ob njih se jim bodo pojavila določena vprašanja, ki jih bodo spodbudila k razlagi in preizkušanju resničnosti tega, v kar so prepričani. Poleg tega jih bodo spodbudile k postavljanju vprašanj, zaradi katerih bodo lažje razumeli možne posledice dejanj.
Naučiti otroke postavljati domiselna vprašanja pred novo situacijo, v katero so postavljeni, je lep in učinkovit način, kako jim pokazati potrebo po kritičnem mišljenju. Spoznali bodo, da je to bistveno orodje današnje družbe.
Tako bodo tudi sami izkusili, da jih razmišljanje naredi bolj svobodne, jim pomaga pri sprejemanju odločitev, krepi njihovo osebnost, jim pomaga graditi zdravo samopodobo in ne dopusti, da bi jih drugi lahko zavedli.
Kritično mišljenje jim bo prav tako koristilo, da se bodo znali organizirati, prepoznati lastne napake in imeti pregled nad vsako situacijo.
Vsem je očitno, da smo v času velikih sprememb in da se je težko orientirati v trenutnem kulturnem kontekstu. Bolj ko smo v življenju izzvani, bolj je očitno, kako pristopamo k življenju in kako potrebno je kritično ravnanje. Kot je dejal pisatelj Antoine de Saint-Exupéry: “Vem, da obstaja samo ena svoboda: miselna.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
