Tudi če nismo na dopustu, je dobro, da sem in tja malo spremenimo vsakdan
Obdobje epidemije je zaradi številnih sprememb veliko posameznikom prineslo občutek izčrpanosti. Simptomi, kot so kronična utrujenost, nespečnost, težave s koncentracijo in pozabljivost, zmanjšana imunost, izguba ali povečanje apetita, depresija, razdražljivost in jeza, so pokazatelji, da nekaj ni v redu. Zaradi naštetega je pomoč psihologov in psihiatrov poiskalo več ljudi kot pred začetkom epidemije.
Eno od pomembnih “zdravil”, ki nam lahko pomaga v boju proti izčrpanosti, je tudi počitek. Kako ga čim bolje izkoristiti v kontekstu, v katerem doživljamo toliko napetosti?
Čas odmora
Krajši oddihi so dober čas za pregled življenja, za premislek, kaj si želimo za svoje življenje, za pregled svojih navad. Aktivizem, ta stalna potreba po ustvarjanju, delovanju in gibanju, ki je dodana tehnološkim in informacijskim presežkom, je prispevala h krizam izčrpanosti.
Učinkovita prekinitev delovnih zadolžitev ni vedno lahka in se običajno zgodi po nekaj dneh. Čas, ki je potreben, da naše telo razume, da se lahko zbudimo nekoliko pozneje, opravljamo različne aktivnosti in si predvsem omogočimo uživanje v času počitka, zahteva obdobje prilagajanja. Tudi za mame, očete ali tiste, ki skrbijo za nekoga ali se ne morejo popolnoma ustaviti, kar je realnost za večino ljudi, si je mogoče zamisliti kakšno obliko zabave in preživljanja prostega časa.
Sprememba ritma
Da bi se izognili izčrpanosti, je treba spremeniti ritem, ga zmanjšati, poleg tega pa malo spremeniti rutino. Posamezniku pri zmanjševanju utrujenosti ne pomaga vedno menjava službe, temveč način življenja. Na ta način njegov vir zadovoljstva ne bo samo delo, temveč tudi drugi vidiki, kot so družabno življenje, prosti čas in duhovnost.
Ob misli na spremembo ni treba razmišljati o tisočih načrtih ali počitnicah, polnih najrazličnejših stvari, ki jih lahko počnete. Tisto, kar nas pogosto utrudi, je rutina. Stvar, ki jo lahko naredimo tudi brez dopusta, je, da malo spremenimo potek našega vsakdana, vstavimo vanj kakšno drugačno aktivnost, se vrnemo domov po drugi poti, poskusimo nov okus, se za trenutek ustavimo pod drevesom in si privoščimo sladoled. Sliši se neumno, toda te male “drugačne” stvari nam osvežijo vsakdanje življenje.
Najpomembnejša naloga
In nikoli ne pozabite temu urniku dodati najpomembnejše naloge: početi ničesar! Mnogi danes ne morejo umiriti možganov, da bi delovali pri nižjih vrtljajih. So kot hiter motor, vendar se mora tudi ta ustaviti. Lahko namreč pregori in ko enkrat pride do tega, težave lahko popravi samo nov motor. Toda z možgani ni tako. Poiščite dejavnosti, ki vas sproščajo, in tiste, zaradi katerih odkrivate okus življenja. Ni dovolj biti najboljši v telovadnici ali oseba, ki prebere največ knjig. Znova se je treba naučiti živeti!
Znotraj tega, kar je videti kot kaos, je še vedno čas, ki kliče, kot na primer razmišljanje v tišini. Svet je poln hrupa, ki ga ujamejo tudi naši možgani, a naša notranjost mora vsebovati tudi tih prostor, če želimo ostati zdravi.
Končno je skrb zase že dejanje ljubezni do samega sebe in če ste dosegli to točko v besedilu, to ni zato, ker želite samo brati. V vas samih obstaja nekaj, kar se je treba znova naučiti. Naučite se živeti zdaj, pojdite nazaj na varno pot, poskrbite zase, ljubite sami sebe, da boste lahko skrbeli za druge.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
