Aleteia logoAleteia logoAleteia
Ned, 29. maja |
Aleteia logo
Poglobljeno
separateurCreated with Sketch.

Kje je meja med pravo mero odločnosti in kako vemo, da smo že preveč nasilni?

scream_shutterstock_717756700

Por GaudiLab/Shutterstock

Naša družina - objavljeno 07/02/22

Odločno ali nasilno?

Vprašanje bralke:

Sodelavka mi pripoveduje, naj bom bolj odločna. Naj se zgledujem po njej. Ampak ona se mi bolj kot odločna zdi nasilna. Včasih me prav prizadene in se sprašujem, ali ona to sploh ve. Pravi mi, da se je treba boriti do konca, da se ne smeš predati. Sliši se lepo, a meni se zdi nesprejemljivo prizadevati si za nek cilj ne glede na žrtve in poškodbe, ki jih puščaš v odnosih.
Jana

Odgovarjata Drago in Sara Jerebic, specialista zakonske in družinske terapije:

Res je, ni sprejemljivo ali etično. Vendar tukaj verjetno že dolgo pred tem ni bilo nekaj etično, ko so se porušile neke razmejitve, kaj je prav in kaj ne. In če ta oseba nima uvida v to dinamiko in v lastna dejanja, lahko vstopa v odnose, kot vi ne bi mogli oz. bi se ob tem zelo slabo počutili.

Vendarle pa bi lahko nekdo tudi dejal, da ni problem v njej, ampak bolj v vas, da ste preobčutljivi. To bi držalo, če bi jo samo vi tako doživljali. Če pa jo več ljudi zaznava na podoben način, potem je velika verjetnost, da to govori o njej resnico.

Če nekdo okrog sebe projicira neizprosnost ali grobost, potem je to v tej osebi lahko že iz otroštva, ker je morda nekdo bil tak do nje oz. je “preživela” samo, če je “stisnila zobe” in junaško vse prenesla. Razumljivo je, da se verjetno v takšnem okolju človek ne nauči zadostne empatije do sebe ali drugih, nauči pa se, da preživi samo, če je “odločen”.

Pogost način, kako se te osebe pomirjajo, ko pride do nepomirjenih čustev v njih, je, da ta občutja prenesejo v nekoga okrog sebe (nasilni oče v otroka). In seveda najdejo dovolj dobro utemeljitev, zakaj je bilo potrebno tako “odločno” ukrepanje.

Če se ti ljudje podajo v ambiciozno ustvarjanje kariere, bodo pogosto morali priti do konca, do vrha, saj bodo le od tam lahko vse nadzirali, ker je – namesto odnosa – zdaj zanje edini vir varnosti nadzor. Ob njih se bodo ljudje najverjetneje počutili utesnjeno in nesproščeno, tako kot so se ti posamezniki najbrž sami počutili kot otroci.

Ta tip ljudi John Bradshaw imenuje “psihopati” (gr. psyche, pathos) in to slikovito razloži s prekinitvijo povezave med psycho in pathosom – med mišljenjem in čutenjem. Če ne čutijo ne drugih ne tega, kakšno bolečino jim povzročajo, potem lahko na kognitivni in vedenjski ravni sprejemajo odločitve, ki jih drugi, narcisistično manj ranjeni posamezniki, ne bi mogli.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Tags:
nasiljeodnosi
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.