Z zaklinjanjem imamo v mislih besede, izrečene z jezo, sovraštvom in slabim namenom.
Sveto pismo jemlje moč besede zelo resno – najprej Božjo, nato človeško. Bog je ustvaril svet s svojo besedo. Božja beseda ima ustvarjalno moč. Toda tudi človekova beseda, ustvarjena po Božji podobi in od njega poklicana, da vlada svetu in zanj prevzame odgovornost, ima precejšen pomen.
Človeška beseda lahko gradi, dviguje, daje moč in upanje – po zgledu Božje besede. Zato lahko že od samega začetka svetopisemske zgodovine vidimo, kako velik pomen vidita Ezav in Jakob v očetovem blagoslovu.
Pričevanje Svetega pisma, svetnikov in eksorcistov
Vrnimo se k zaklinjanju. Tudi Sveto pismo vedno znova govori o njegovi moči, kot recimo v besedah iz tretje Mojzesove knjige: “Ne preklinjaj gluhega,” (3 Mz 19,14). V tem kratkem stavku Bog posebej ščiti tiste, ki se nimajo možnosti braniti pred zaklinjanjem, ker ga niti ne slišijo.
Da zaklinjanja ne smemo jemati zlahka, nas učijo tudi primeri iz življenja svetnikov. V zgodbi sv. Frančiška Asiškega je trenutek, ko Frančišek, potem ko se je sprl s svojim očetom, prosi berača, ki ga sreča na ulici, naj ga simbolično sprejme kot sina, ki bi ga blagoslovil vsakič, ko bi slišal, da ga oče preklinja.
Tudi izkušnje številnih eksorcistov pričajo, da lahko zaklinjanje naredi ogromno škode, ki ni nujno zgolj duhovna.
Kako in kdaj “deluje” zaklinjanje?
Zaklinjanje lahko nevarno vpliva tako na osebo, ki ga izraža, kot na osebo, proti kateri je usmerjeno. Dlje kot nekdo živi od Boga, bolj je pod hudičevim vplivom – več zla lahko deluje v njem in po njem. To pomeni, da je prekletstvo, ki ga izreče, lahko toliko bolj “učinkovito”.
Seveda pa je pomembno tudi, ali je kletev izrečena z jezo in sovraštvom. Več kot je zlonamernosti, večja je “uničujoča moč” prekletstva. Eksorcisti precej soglasno trdijo, da je še posebej močno in usodno prekletstvo tistih, s katerimi bi moral biti naš odnos po božjem načrtu najbližji in najboljši (starši, bližnji sorodniki, prijatelji, pa tudi duhovnik).
Veliko je odvisno tudi od duhovnega stanja tistega, ki mu je kletev namenjena. Njegova bližina in odnos z Bogom tukaj nista brez pomena. Navsezadnje je Kristus že premagal hudiča s svojo strastjo, smrtjo in vstajenjem. On je že končni in dokončni zmagovalec. Če se ga zvesto držimo, nam zlo ne more narediti veliko škode.
Kako se zaščititi pred prekletstvom?
Najprej je treba vztrajati pri Kristusu, z osebno molitvijo, rednim zakramentalnim življenjem in poštenim krščanskim življenjem. Če sumimo (ali vemo), da nas je nekdo preklinjal, mu moramo najprej odpustiti in ga nato blagosloviti.
To jasno nakazuje sam Jezus: “Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo,” (Lk 6,28); “Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih,” (Mt 5,44-45). Ne potrebujete nobenih “posebnih molitev”, ker nas ne more zaščititi neka “pravilna molitev”, temveč Božja moč, ki se ji predamo za vse življenje.
Je zaklinjanje greh?
Da, zaklinjanje je vedno zlo, greh in se mu je treba izogibati. Tudi če smo komu v jezi zaželeli slabo, se moramo opravičiti in moliti za to osebo, ko se ohladimo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredilaVeronika Snoj.
