Kako se upreti hitri modi in pretiranemu kupovanju oblačil

Vsak je že slišal za hitro modo, verjetno pa tudi za prizadevanja proti njeni škodljivosti. Čeprav je ozaveščanja o bolj trajnostnih načinih oblačenja veliko, z vzponom TikToka znova vse bolj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo.

Osnovni koncept hitre mode je znan skoraj vsem: gre za množično in poceni izdelovanje oblačil v skladu z najnovejšimi trendi ter prodajo v najkrajšem možnem času, dokler je povpraševanje po njih veliko. Razvila se je v poznem 20. stoletju in se močno razmahnila z vsem poznanimi znamkami, kot so Primark, H&M in Zara, ki jih najdemo po vsem svetu. Čeprav se v zadnjih letih vse bolj krepi zavest o izkoriščanju delavcev in slabem vplivu na okolje, široka uporaba družbenih medijev hkrati trende spodbuja – poceni in hiter dostop do lepih oblačil je pač udoben, za ljudi v finančni stiski pa včasih tudi edina možnost.

Čeprav morda vemo, da gre pri hitri modi v osnovi za pojav, škodljiv ljudem in okolju, se večina ne zaveda njegovih razsežnosti. Le nekaj klikov po spletu nas pripelje do neverjetnih podatkov: Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo navaja, da se je od leta 2000 izdelava oblačil podvojila, povprečni potrošnik pa kupi 60 odstotkov več kosov kot pred 15 leti – hkrati pa vsak kos uporablja polovico manj časa. Modna industrija je po nekaterih ocenah odgovorna za skoraj 10 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov in večino mikroplastike, ki pristane v oceanu.

Evropska unija vsako leto proizvede 5,8 milijona ton tekstila, oblačila zavzemajo okrog pet odstotkov prostora na odlagališčih – večinoma iz sintetičnih in zato nerazgradljivih materialov. Po podatkih iz marca 2021 Zara na leto izda 24 kolekcij, H&M pa 12 do 16. Pomembno vlogo v dizajniranju oblačil ima t. i. načrtovana zastarelost (angleško planned obsolescence) – trendi se spreminjajo tako hitro, da so oblačila, ki so modna v eni sezoni, že v nekaj mesecih "zastarela", zato potrošniki kupujejo nove kose, čeprav so stari še povsem uporabni.

In navsezadnje: industrija hitre mode temelji na izkoriščanju delavcev v gospodarsko manj razvitih državah, npr. Indiji, Bangladešu in Kambodži. V Bangladešu so tako štirje milijoni ljudi zaposleni v proizvodnji oblačil, 85 odstotkov od tega je žensk (ki pogosto poročajo o slabih delovnih pogojih, odsotnosti osnovnih pravic in spolnem nadlegovanju), hkrati pa ima ta država najnižjo minimalno plačo od vseh, ki izvažajo oblačila.

Če sta še pred nekaj leti v svetu mode na internetu prevladovala YouTube in Instagram, je zdaj glavno vlogo prevzel TikTok. Predvsem ženski trendi se po njem neverjetno hitro širijo, pa tudi hitro izumrejo; se še spomnite fenomena rožnate obleke v starinskem kroju z vzorcem jagod leta 2020? Ker gre večkrat za omejene kolekcije prestižnih znamk, dosegajo cene absurdne višine.

Zeleno obleko "Hockney" je bilo sprva mogoče dobiti za 128 dolarjev, pozneje – potem ko je bila že večkrat razprodana – pa je cena narasla do 1500 dolarjev. Je to kult mode, materializem ali preprosto želja po priljubljenosti, ki na TikToku in podobnih omrežjih zahteva neprestano aktivnost in vsakodnevno objavljanje?

Po drugi strani družbeni mediji – posebej v času covidnih karanten, zaprtij, ostajanja doma – spodbujajo vzpon spletnih trgovin s poceni kosi. Vsak od nas pozna AboutYou, v tujini je npr. izjemno priljubljen Shein (ko pa skušamo najti podatke o njegovem delovanju, virih materialov in delovni sili, le s težavo kaj izvemo). Kode za popuste, dogodki, zvezdniške promocije, t. i. "hauli" – razkazovanje in predstavljanje nakupljenih oblačil ali drugih izdelkov, ko se ozremo naokrog, kupovanju in promociji poceni oblačil ni videti konca, ideja o generaciji Z kot najbolj okoljsko ozaveščeni pa se začne sesuvati.

O hitri modi se govori že več kot desetletje, nekatere znamke, npr. najslavnejša H&M in Zara, pa se tudi trudijo za bolj trajnostno poslovanje in tako, čeprav (pre)počasi, delajo korake v pravo smer. K zmanjšanju prevelike proizvodnje in obremenitve za ljudi ter planet pa lahko prispevaš tudi ti.

Obsesivno potrošniško kulturo družbenih omrežij lahko pomagaš zmanjševati samo na en način: da zmanjšaš svojo interakcijo. Puščanje komentarjev, čeprav negativnih, algoritem zazna kot (pozitivno) interakcijo in take vsebine še bolj potiska v ospredje; samo popolno nezanimanje (torej da vsebine ne všečkaš, ne komentiraš in ne deliš, če gre za posnetek, pa si ga niti ne ogledaš do konca) ima lahko nasprotni učinek. Čeprav se zdi kot kapljica v morje, je na tem področju to največ, kar lahko kot posameznik storiš.

Kaj pa tvoja oblačila? Kupuj čim bolj trajne in klasične kose, čeprav moraš zanje odšteti kak evro več. Tvoja garderoba je lahko sestavljena iz relativno malo oblačil, kar pa ne pomeni, da se ne moreš dobro obleči. Dobre kavbojke, elegantne črne hlače, bela srajca, kakovosten pulover … pomagaš si lahko s spletom, ki je poln predlogov za temeljno garderobo.

Kupuj iz druge roke (v second hand trgovinah se vedno skriva kakšen uporaben in unikaten kos), oblačila, ki jih ne nosiš več, podari, prodaj, zamenjaj ali uporabi za kaj drugega (npr. krpe za prah) – zavrzi čim manj še nosljivih ali drugače uporabnih stvari. Tudi osnove šivanja niso zahtevne, lahko pa rešijo (in popestrijo) strgane hlače ali pulover, pa še sproščujoče je. S temi ukrepi res ne moreš čez noč spremeniti industrije hitre mode, so pa korak v pravo smer.