Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sre, 17. avgusta |
Aleteia logo
Zanjo
separateurCreated with Sketch.

Zdi se mi, da je stvarstvo dopolnjeno šele, ko je spuščeno skozi sito pisca

IMG-20181114-WA0005.jpg

Fotografija je last Uršule Vratuša Globočnik.

Katarina Berden - objavljeno 17/02/22

Ženska ženski – žena, mama, gledališka igralka in umetnica Uršula Vratuša Globočnik

Uršula Vratuša Globočnik je diplomirana dramska igralka. Prva leta študija je opravila v Moskvi, sedaj pa študira dramsko igro na AGRFT v Ljubljani. Med študijem v Rusiji se je zaljubila, poročila se je z Rusom, je mama 11-mesečni deklici.

Poleg študija in dela na RTV rada piše, se ukvarja z glasbo, plesom. Všeč so ji izzivi in vse, kar razvija človeka.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Da bi mi mož skuhal kavo. In mi jo prinesel v posteljo. To se verjetno zgodi enkrat na leto. Mi pa zato včasih, kadar ne pozabi, vključi na kavomatu funkcijo “bujenje s kavo” ob pol osmih in to je kar okej. Ko zajoka naša malčica, je kava že pri roki.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Bravo za novo frizuro, podočnjake imaš že od škofijske naprej, kako pa že izgleda tvoj nasmeh? Sicer se pa zadnje čase ne uspem preveč pogosto gledati. Več gledam malčico in v lonce.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Si potem lažje navdušena nad seboj in se dobro počutiš v svoji koži. V svoje življenje privlačiš red in nove priložnosti. Spoštuješ se, spoštujejo te drugi.

4. (Pre)izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Ko nisem naredila sprejemnih izpitov v Sloveniji. To je bil moj prvi resni neuspeh (v sicer gladkem poteku šolanja), zato sem mislila, da je konec sveta. Pa se je svet prav zaradi tega zame odprl. Naučila sem se rusko, naredila sprejemne izpite v Moskvi, tam sem diplomirala, igrala v gledališču, spoznala moža …

5. Kdaj ste začutili ljubezen do gledališča oz. kdaj ste vedeli, da bi radi postali gledališka igralka?
V vrtcu, ha ha. Spomnim se, da je imela moja vrstnica (približno pet let sva imeli) rojstni dan, starši so klepetali, midve pa sva pripravili nastop. Jaz sem imela klovnsko točko – kazala sem jezik in skakala sem in tja.

Smejali so se, kaj pa. Po tem sem kar naprej “delala predstave” za starše in sorodnike, to je bila moja najljubša igra. Ja, od nekdaj sem oboževala nastopanje.

6. Med študijem v Rusiji ste spoznali svojega moža. Lahko iz prve roke poveste, kaj Slovence in Ruse povezuje in kaj nas dela različne?
Povezuje nas slovanstvo. Jezik, nekaj praslovanskega v naši krvi. Začutimo se skozi kulturo, glasbo, umetnost, omiko. Krščanstvo. Celo humor vžge.

Različne pa nas dela zgodovina, različen je odnos do naroda, kar je morda posledica velikosti domovine: Rusi so pomembni, ker so veliki, mi smo pa tako kot Slovenija pogosto majhni tudi v svojem obnašanju, torej skromni, pridni, pokorni …

7. Besedila ustvarjate tudi sami. Kje iščete oziroma najdete navdih za pisanje?
Pišem dnevnik. Gledam svet okrog sebe in zdi se mi, da je stvarstvo dopolnjeno šele, ko je popisano, ubesedeno, spuščeno skozi sito pisca. Pisatelja. Obožujem branje. Da se hčerka ne bi zbudila, si zvečer svetim s telefonom in berem pod odejo. Realnost je tako pusta, je samo polovica in bistvo je očem nevidno. Knjigam pa se razpre.

TJV_4190-cb-1.jpg

8. Kako poteka priprava, da lahko v polnosti razumete in se poglobite v lik, ki ga boste upodobili na odru?
Uf. Še sama ne vem. Vedno je nekako drugače, od začetka. Lik iščem v telesu, glasu, razmišljanju, njegovi filozofiji, “nadideji”. Potem ga poskušam živeti, nekako ga šivam skozi številne ponovitve, vedno bolj uživam (če grem v pravi smeri), na koncu  potrebujem pogum, da mu pustim, da on vodi mene in je v svojem bistvu močan in usmerjen k svojemu cilju.

Kateri gledališki lik bi Uršula najraje upodobila?

Piko Nogavičko 😊, princeso Turandot, Karmen, Violo.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Še malo pa gre v vrtec. Če nič drugega, nekaj sem pa v življenju že dosegla. Bog da, Bog vzame. In spet – da.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Smo mehke.

Ženska ženski

Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.

Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …

10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.

Tags:
Ženska ženski
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.