Se kdaj počutite, da ne razumete sveta okrog sebe, svet pa ne razume vas?

Francoska psihoterapevtka Christel Petitcollin je 17 let na obravnavah sprejemala ljudi, ki se v tem svetu počutijo popolnoma odtujene in nerazumljene. V uspešnici Kako razmišljati manj pojasnjuje, od kod izvor tovrstnih čutenj.

Vam bližnji govorijo, da ste kompleksna osebnost in da postavljate preveč vprašanj? Vaši možgani delajo brez prestanka, tako podnevi kot ponoči? So vaši čuti močno obremenjeni? Kar potolažite se. Po dognanju francoske psihoterapevtke niste ne bolni in ne čudni – ste oseba z umskim presežkom.

Kaj to pomeni? Gre za to, da vaša desna možganska polovica (ki jo vodijo predvsem čustva in čutenje) deluje mnogo bolj intenzivno kot leva. Oseb, ki so vam v nevrološkem smislu podobne, naj bi bilo od 15 do 30 odstotkov.

Osebe z umskim presežkom so kljub svoji inteligentnosti in veliki zmožnosti čutenja velikokrat nesrečne. Zakaj? Te osebe se ubadajo s hiperestezijo – vizualno, slušno, vonjalno, okušalno … in sinestezijo.

Kako je vizualna preobčutljivosti ali hiperestezija videti v praksi? Si predstavljate, da bi pri vsaki osebi, ki jo srečati oz. dogodku, ki se zgodi, opazili milijon podrobnosti? Te osebe imajo nadvse preiskovalen pogled, ki jim ne da miru.

Oseba preverja vsako podrobnost, ker si želi gotovosti. Njen namen ni obsojati druge. Povrh vsega pa vidna preobčutljivost zajema tudi izjemno občutljivost na svetlobo.

Oseba s slušno hiperestezijo lahko sliši več glasov hkrati. Med poslušanjem radia in sledenjem pogovora jo lahko zmoti pomivalni stroj iz sosednjega prostora. Težko se osredotoči na eno samo stvar. Pri tem pa je zanimivo tudi to, da oddaljene in nizke zvoke sliši celo bolje kot pa visoke zvoke oz. zvoke, ki so blizu.

Imajo pa tudi izredno razvit vonj. Petitcollinova se pogosto pošali, da imajo osebe z vonjalno hiperestezijo gobček namesto nosu. Zanje je prava nočna mora, če pridejo v stik z ogabnimi vonji ali umetnimi aromami.

Osebe z okušalno preobčutljivostjo so pogosto veliki sladokusci. Do zadnjega drobca lahko v hrani zaznajo priokus določene začimbe ali pa uganejo, iz katerega dela sveta prihaja neka vrsta kave oz. čokolade.

V večini primerov se hiperestezija kombinira s sinestezijo. To pomeni, da osebe z umskim presežkom uspejo videti besede v barvah in številke v reliefnih oblikah. Večina ljudi lahko občuti le majhen del tega, zato osebe z umskim presežkom dostikrat mislijo, da so drugi otopeli ali celo neumni.

Povrh vsega lahko te osebe s svojimi pretanjenimi čuti ujamejo ton, pomen besed, kretnje, izraze na obrazih ljudi, ki jih obdajajo. Kritike, očitki, norčevanje, skriti nameni sogovornikov, ki jih nagonsko začutijo, jih močno prizadenejo. Od bližnjih, ki teh stvari ne zaznajo, dobivajo opazke, kot so "samo domišljaš si".

Teh ljudi se globoko dotaknejo informacije o potresih, lakoti, vojni, saj menijo, da so povezani s svetom in se zaradi napačnega delovanja sveta in lastne pasivnosti počutijo krive.

Tovrstno doživljanje je ob preobčutljivih živcih in mnogoterih zaznavah zelo izčrpavajoče in obremenjujoče. Oseba z umskim presežkom svojih zaznav in čutov ne more kar izklopiti. Ni zmožna izločati nepomembnih informacij. Nenehno je preplavljena z informacijami, zato sanja o tem, da bi se lahko izklopila. 

Pomembno je, da se osebe z umskim presežkom zavejo svojih neštetih čudovitih lastnosti: prijaznosti, nesebičnosti, topline, intuitivnosti, radovednosti, humorja, ustvarjalnosti, pravičnosti, neposrednosti, pristnosti. Kakšno bi postalo človeštvo, če ne bi premoglo tega "norega" navdušenja, ki je izjemno nalezljivo? Treba je spoznati sebe in sprejeti čustvene viharje. Šele tedaj bodo čustva postala prijatelji in vodniki.