Klik, klik, klik … ko na zgodnje ledeno jutro pritisne veter, se s hriba zasliši neenakomerno rožljanje. Povzroča ga na tisoče križev, lesenih, glinenih ali kovinskih križev, ki udarjajo drug ob drugega. Na severovzhodu Litve, v kraju Jurgaičiai, Kryžių Kalnas (Hrib križev) pričuje o zgodovini dežele in veri neke skupnosti in preseneča tako romarje kot preproste mimoidoče. Po nekaterih podatkih naj bi se tu nahajalo prek 100.000 različnih križev.
Na hribčku stojijo križi in še več križev ... Nekje trpeči Kristus, drugje leseni angelčki prestolujejo nad rožnim vencem kričečih barv. Kovanci, ikone, besede v različnih jezikih, trakovi, ki so jih izprali dež in sneg in sonce, visoki, grobo izklesani leseni kipi. Dennis, Janet, Kristina: tu in tam vrezana imena simbolizirajo univerzalni krik upanja, ki se spušča s hriba križa in mu v ničemer ni treba zavidati Krika Edvarda Muncha.
Znamenje identitete in upora
Prvi križi so se na tem obzidanem hribu verjetno pojavili v 19. stoletju. Začetek gibanja ostaja nedorečen. Nekateri pravijo, da je šlo na začetku za prošnje Bogu za ozdravljenje. Drugi so mnenja, da so se prvi križi pojavili leta 1863 v spomin na žrtve upora proti carističnemu režimu. Ne glede na vse, predstavljajo živo vero litovskega ljudstva in njihovo število z leti samo raste.
Po drugi svetovni vojni, ko je bila dežela pod sovjetsko okupacijo, je postaviti križ pomenilo jasno znamenje upora. Sovjeti so dali križe večkrat porušiti, a so se kljub zatiranju in preganjanju vedno znova pojavili. Kraj je tako postal simbol junaškega odpora proti odvzemu verske svobode.
Leta 1993 je Janez Pavel II. ob vznožju hriba daroval mašo in povabil k spreobrnjenju in odpuščanju. Leta 2000 so v bližini postavili frančiškanski samostan. Danes Kryžių Kalnas privablja obiskovalce z vsega sveta.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.