Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sob, 10. decembra |
Aleteia logo
Duhovnost
separateurCreated with Sketch.

Svetniki, ki jih plameni ognja niso poškodovali

shutterstock_776559976.jpg

Benevolente82 | Shutterstock

Krzysztof Jędrasik - objavljeno 28/02/22

V zgodovini Cerkve so bili svetniki obdarjeni z različnimi edinstvenimi sposobnostmi. Nekateri med njimi so bili odporni na ogenj, zlasti v trenutkih mistične ekstaze

Odpornost telesa na ogenj je izjemen pojav, ki so ga opazili pri mnogih svetnikih Katoliške cerkve. Postopki beatifikacije in kanonizacije so polni pričevanj primerov svetnikov, ki kljub stiku kože z živim plamenom ali vročim premogom niso utrpeli opeklin.

Sv. Katarina Sienska (1347–1380)

Slavna zavetnica Italije je bila v trenutkih mistične ekstaze popolnoma odporna na ogenj. Kot piše britanska redovnica Francis Raphael Drane:

Katarina je stala ob ognju v kuhinji in obračala raženj, ko je doživela ekstazo. Njene spremljevalke so se odpravile večerjat. Nato se je sestra Liza vrnila v kuhinjo in začela kričati. Katarina je, še vedno v ekstazi, padla v ogenj. Liza jo je potegnila iz ognja, prepričana, da se je močno opekla. Katarina pa je ostala nedotaknjena, kot tudi njena oblačila, ki niso niti dišala po zažganem.

Sv. Bernardka Lurška (1844–1879)

Leta 1848 se je Bernardki pri štirinajstih letih osemnajstkrat prikazala Marija v skalni votlini Massabiele v Lurdu v Franciji. Izkazalo se je, da je imela med temi prikazovanji tudi dar negorljivosti. Primer je opisal francoski zdravnik, ki je opazoval deklico med videnji. Bernardka je klečala v ekstazi pred naslednjim prikazovanjem.

Nenadoma se je prižgana sveča v njeni desni roki nagnila proti njeni levi, ki je držala rožni venec. Plamen je obliznil prste. Ljudje, ki so stali v bližini, so prihiteli na pomoč, vendar jih je zdravnik odrinil. Pogledal je na uro in pomislil: “Nobena omamljenost se ne more upreti bolečini opeklin.” Plamen je oblizoval Bernardkine prste deset minut. Ko je prišla iz ekstaze in prišla k zavesti, ji je zdravnik pregledal roko, ki je bila brez sledi opeklin. Nato je sam k približal plamen k njenim prstom. Bernardka je hitro umaknila roko in vprašala: “Zakaj me želite opeči?”

Sv. Frančišek Pavelski (1416–1507)

Italijanskega puščavnika, ustanovitelja reda “najmanjših bratov”, ogenj ni opekel niti takrat, ko ni bil v mistični ekstazi. Brez težav je lahko z golo roko zgrabil palico razžarjenega železa ali pa dal roko v lonec z vrelim ognjem, ne da bi se opekel. Njegov dar je imel pogosto evangelizacijsko razsežnost in je pomagal ljudi pripeljati k veri.

Primer negorljivosti iz Svetega pisma

Osupljiv primer izjemne odpornosti človeškega telesa na ogenj nam daje tudi starozavezna zgodba o treh mladih Judih z imeni Šadrah, Mešah in Abed Nego, ki so živeli v Babilonu med letoma 586 in 538 pred Kristusom.

V tistih časih so bili Judje podrejeni babilonskemu kralju Nebukadnezarju, ki je ukazal, da morajo vsi prebivalci njegove države častiti poganski zlati kip. Trije mladi Judje so ukaz zavrnili. O tem, kaj se jim je zgodilo, beremo v Danielovi knjigi:

Tedaj se je Nebukadnezar raztogotil in izraz njegovega obraza se je spremenil nasproti Šadrahu, Mešahu in Abedu Negoju. Spregovoril je in rekel, naj peč sedemkrat bolj zakurijo, kakor so jo prej. Najmočnejšim možem v svoji vojski pa je rekel, naj zvežejo Šadraha, Mešaha in Abeda Negoja ter jih vržejo v gorečo, ognjeno peč. Brž so te može zvezali in jih oblečene v njihove suknje, pokrivala in druga oblačila vrgli v gorečo, ognjeno peč. Kajti kraljev ukaz je bil silno strog, peč pa močno zakurjena. Tako je ognjeni plamen do smrti ožgal može, ki so vzdignili Šadraha, Mešaha in Abeda Negoja. Ti trije možje Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so bili tako zvezani vrženi v gorečo, ognjeno peč.” (Dn 3,19–24).

Iz naslednjega opisa vemo, da ti trije Judje niso le preživeli: njihova telesa in celo oblačila so ostala popolnoma nedotaknjena.

“Drugega Boga ni …”

Sodobna pričevanja o odpornosti nekaterih svetnikov na ogenj nam dajejo vedeti, da zgodba o treh pogumnih mladeničih izpred več kot 2500 let ni legenda ali metaforično delo.

Je zgodba o resnični nevarnosti, resnični veri, vztrajnosti in pravem čudežu odrešenja tistih, ki so zaupali v Boga. O veličini tega dogodka nam povedo tudi poznejše besede samega kralja Nebukadnezarja:

“Hvaljen bodi Bog Šadráhov, Mešáhov in Abéd Negójev, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so zaupali vanj, prestopili kraljev ukaz in bili pripravljeni žrtvovati svoja telesa, da ne bi častili nobenega drugega boga in ga ne molili, razen svojega Boga … ni drugega Boga, ki more rešiti, kakor je ta.” (Dn 3,95–97).

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.

Tags:
čudežsvetnikivera
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.