V okviru začetka akcije 40 dni brez alkohola smo se pogovarjali s šestimi gospodi, ki so bili v preteklosti odvisni od alkohola. Spregovorili so o odvisnosti, nevarnostih, ki jih povzroča alkohol, o tem, zakaj so začeli piti.
Pogovarjali smo se tudi o tem, kako se je njihovo življenje spremenilo, ko so pričeli z zdravljenjem in se odpovedali pitju alkohola. Vsi so se strinjali, da je odvisnost od alkohola nevarna, saj potrebuješ veliko časa, da se zaveš težave.
“Dolgo si nisem priznal, da sem alkoholik”
Bogdan je bil družinski človek in poklicni voznik. Dolga leta se ni zavedal, da je odvisen od alkohola, sedaj pa dobro ve, da se je slepil. Ko se pogovarja s svojimi otroki, mu danes povedo: “Ati, imeli smo te radi in ko si bil trezen, si bil super ati, ko pa nisi bil, si vedno našel način, kako nas utišati.” Ko se spominja časov, ko je bil odvisen od alkohola, pove to zgodbo:
“To se je zgodilo pred tridesetimi leti. Takrat sem po Jugoslaviji vozil tovornjak in v tistem času se mi je rodil sin. S še drugimi vozniki smo se dogovorili, da se ustavimo in nazdravimo. Skupaj smo se napili in nadaljevali pot. Šele danes, po tridesetih letih, sem se s terapevtom pogovarjal, kaj bi bilo, če bi takrat povzročil nesrečo. Lahko bi ubil otroka, mamico, kogarkoli! Šele zdaj se zavedam, kako zelo sem ogrožal sebe in okolico.”
Kot pravi, je alkohol počasen ubijalec, najhuje pri tem pa je, da alkoholiki močno ogrožajo svoje bližnje in tudi druge. Izgubil je trdna tla pod nogami. Trenutek, ko je ugotovil, da ima hud problem, je bil, ko je vozil taksi. Ustavili so ga policisti in preverili vsebnost alkohola v krvi. Kljub temu, da ni spil veliko, se je pokazalo, da ne vozi trezen, kar pa je za profesionalnega voznika nesprejemljivo.
“Takrat mi je Bog dal vedeti, da potrebujem pomoč. Odločil sem se, da poiščem pomoč in odidem na zdravljenje.” Danes je zelo strog do kršenja abstinence. “Tudi v društvu Vrtnica, kjer sem danes, opozarjam, da za nas ne sme obstajati niti en kozarec. Mene je en kozarec pripeljal do ponovnega pitja.”
Življenje v skupnosti Vrtnica
Vrtnica je program vključitve v terapevtsko stanovanjsko skupnost. Marjan, ki je bil tudi sam odvisen od alkohola, sedaj pa je že 18 let trezen, je eden izmed laičnih terapevtov v programu.
Predstavil je tipičen dan v Vrtnici, ki se začne z vstajanjem in zajtrkom, nato pa čez dan opravljajo različna dela, na primer delo v kuhinji, na vrtu, v hlevu. Vmes imajo počitek in kosilo, zvečer sledi večerja, nato prosti čas. Med tednom imajo tudi različne delavnice, sestanke, skupinske terapije. Program traja ponavadi 18 mesecev.
Eden izmed uporabnikov je takole opisal življenje pred prihodom v Vrtnico in potem:
“Od otroštva naprej sem živel na kmetiji in pomagal očetu. Nato sem zapadel v določeno situacijo, začaran krog. Takrat se mi je podrl svet. Ko sem izvedel za program Vrtnica, je bila najprej odločitev za odhod zelo težka. Že po nekaj mesecih pa sem dosegel razliko, čutil veselje in ravno to veselje me je tako pritegnilo, da sem nadaljeval in spremenil svoje življenje, začel razmišljati o prihodnosti. Veseli me, da sem prišel sem in da lahko nadaljujem po tej poti.”
“Zdaj je življenje veliko bolj polno”
Svojo zgodbo je predstavil tudi Vinko:
“Živel sem na kmetiji na Dolenjskem. Tam sem nekako otopel, moj vsakdanjik je bil enak, hkrati sem bil tudi brezposeln. Počasi sem se poglabljal v alkohol. Slepil sem se, ker sem mislil, da živim idealno življenje. Zdaj vidim, kaj vse sem zamudil in kaj bi moral delati drugače, da bi živel bolj polno. Kosil sem, skrbel za živali, nisem pa imel prave družbe, premalo sem spremljal kulturo, umetnost. Sedaj je življenje veliko bolj polno, drugačno, tudi smisel življenja je popolnoma drug.”
“Bil sem uklenjen, danes pa vse delam z veseljem, svobodno”
O svoji odvisnosti od alkohola je spregovoril tudi Juri Bograf, družinski človek in umetnik. Sam pravi, da kot mlad ni vedel, kako škodljiv je alkohol, nihče ni nikoli osvetlil tega problema.
Kot pravi, je pil, ko je bila kriza in ko je bilo veselo. Ravno zato je prepričan, da je letošnja akcija 40 dni brez alkohola, ki nosi naslov Smej se, zelo pomembna, saj se moramo znati veseliti tudi brez omame.
Piti je začel, da bi se opogumil in bi lažje prebrodil nekatere krize. Prepričan je bil, da tega nihče ne opazi. Ko pa je začel razumeti, da alkohol vpliva na njegovo zdravje, se je odločil, da poišče pomoč. Čez čas se je vključil v Žarek upanja. Danes abstinira že osem let, saj je imel veliko željo, podpirali pa so ga tudi domači. V skupnosti se redno srečujejo, imajo pohode, piknike in tudi druge dejavnosti.
Mu ustvarjanje predstavlja terapijo?
Zame je vse terapija. Že življenje samo je tako vredno, da je zame terapija tudi delo z mladimi, kuhanje kosila, sesanje, vsa opravila. Vse delam z veseljem. Dobil sem svobodo, veselje, smeh, prej pa sem bil uklenjen, nesvoboden.
“Ko se znajdeš na tleh, lahko začneš pot ozdravljenja”
Tudi Jože Marolt je na pobudo svoje partnerke pomoč poiskal pri društvu Žarek upanja. Pred dobrimi osmimi leti je popolnoma prenehal s pitjem alkohola in se začel zavedati, da tega sploh ne potrebuje, da bi bil srečen. Zaželel si je, da bi se znebil te odvisnosti.
Po njegovo se o odvisnosti premalo govori, problem je tudi, da je vedno prisoten. “Kamorkoli prideš, karkoli narediš, se pije in potem prideš do brezna.” Prosil je Boga, naj mu pomaga, in prišel je do spoznanja, da je bila to nujna sprememba v njegovem življenju, ki ga je pripeljala na bolje. Življenje se mu je bistveno spremenilo.
“Postavil sem steklenico alkohola na mizo in si rekel, da je steklenica strup, in pameten človek strupa ne bo vnašal v svoje telo. Hitro sem razčistil v glavi, da gre za bolezen.”
Od nekdaj se je rad ukvarjal s športom, danes je strasten tekač in maratonec. S pomočjo psihologa je ugotovil, da ni bil problem v alkoholu, ampak v tem, da ima veliko energije, ki pa jo je usmerjal v alkohol. Danes je svojo energijo preusmeril v tek.
