“Ne prepiraj se z bedaki.” Stavek, izrečen s temi ali podobnimi besedami, se v zadnjem času pojavlja pogosto. Različna mnenja o dogajanju okrog nas delijo družbo. Pri tem se pojavlja problem: kako vedeti, kdo je “bedak”, s katerim se ne smemo prepirati?
Tiste, ki druge tako zlahka označujejo za bedake, bolj kot resnica zanima uveljavljanje v družbi in pridobivanje somišljenikov. Tisti, ki jih resnica resnično zanima, razpravljajo o idejah brez označevanja ljudi z negativnimi izrazi. Poleg tega je prav obtoževanje drugih znak izogibanja potrebi po argumentih.
Kristjan, ki je vajen rednega spraševanja vesti, ve, da se mora vprašati o svojih grehih, preden izpostavi grehe drugih (če dvomite, preberite Mt 7,3-5). Preden drugega obtožimo, da je bedak, moramo poznati njegove ideje in motive ter jih poskušati razumeti. Preden rečemo, da je ideja neumna, moramo analizirati lastna prepričanja o tej temi, da ugotovimo, ali morda tudi mi ne razmišljamo neumno.
Vzpostavite dialog, ne prepirajte se
Papež Frančišek v okrožnici Fratelli tutti (Vsi smo bratje) podaja radikalen predlog: “Družba, kjer soobstajajo razlike, se povezujejo, bogatijo in osvetljujejo druga drugo, čeprav to vključuje razprave in nezaupanje. V resnici se lahko od vsakega nekaj naučimo, nihče ni neuporaben, nihče ni odveč.” Od vsakega se lahko nekaj naučite! Zato se je treba z vsemi pogovarjati.
Papež tik pred tem potrjuje, da “pristni socialni dialog predpostavlja sposobnost spoštovanja stališča drugega, sprejemanja, kolikor je mogoče, da vsebuje legitimna prepričanja ali interese. Iz lastne identitete ima drugi kaj dati in zaželeno je, da svoje stališče poglobi in izpostavi, da je javna razprava še popolnejša” (FT 203). Ne gre za relativistično ali zastrašujočo stališče, kajti “v pravem duhu dialoga se goji zmožnost razumevanja pomena tega, kar drugi govori in počne, čeprav tega ni mogoče vzeti kot lastno prepričanje. Na ta način postane mogoče, da smo iskreni, ne da bi prikrili, v kaj verjamemo, niti brez dialoga, iščemo stične točke in predvsem delamo in se borimo skupaj” (Querida Amazonia, QA 108).
Dialog, ki se izvaja v vzdušju odprtosti in prijateljstva, se mora razviti v konstruktivno razpravo, kjer obe strani izpostavita podatke in racionalne argumente. Iz te razprave izhajajo sporazumne rešitve in dogovori, ki so resnično zavezani skupnemu dobremu.
Pogosto smo priča temu, da se sogovorniki za to debato ne zanimajo in postanejo bolj agresivni in neracionalni, ko izgubijo argumente in logiko. V istem trenutku se pritožujejo in nas obtožujejo za bedake. Vendar moramo biti zelo previdni, da tudi sami ne postanemo takšni ljudje. Pogosto, ne da bi se tega zavedali, pozabimo na razloge za svoja stališča (ki se nam zdijo preveč očitni) ali pa ne zaznamo problematičnih vidikov naših predlogov (ki jih bomo razumeli le, če bomo poslušali argumente drugega).
V volilnem letu…
Ideološka stališča, ki temeljijo na argumentih avtoritete ali lahkega priklica na naše instinkte, bodo v letošnjem volilnem letu vse pogostejša. To je čas, ko se bomo morali veliko pogovarjati med seboj in z drugače mislečimi, da bi dosegli pravo krščansko razsodnost.
Bodimo vedno odprti za iskanje resnice z vsemi. Ne označujmo nikogar za bdaka. Težko je iti proti napačnim predpostavkam v družbi sprejetega mišljenja, tudi če je to potrebno. Vendar pa je še težje in bolj potrebno ne le iti proti zmotam vodilnega mišljenja, ampak iskati resnico – kjer koli že je – skupaj s tistimi, ki razmišljajo kot mi, in s tistimi, ki so drugačnega mišljenja hkrati.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
