Ste se kdaj vprašali, kaj pomeni vaš priimek, kdaj se je pojavil in zakaj je pravzaprav nastal? Veste, kateri priimki so v Sloveniji najbolj pogosti? Zakaj ljudje sploh potrebujemo priimke?
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj
Janez Keber je slovenski jezikoslovec, imenoslovec, publicist in raziskovalec, ki je pred kratkim pri Celjski Mohorjevi družbi izdal težko pričakovani Leksikon priimkov. Ob izidu je spregovoril o pridobivanju podatkov, lastnostih in razvoju slovenskih priimkov in o novem leksikonu.
Kdaj in kako so nastali prvi priimki?
“Moda priimkov se je na slovensko ozemlje razširila iz sosednje Italije. Tam se pojavijo nekje med 9. in 10. stoletjem, k nam pa so prišli prek Trsta, tam so v tistem času tudi najpogosteje zapisani.”
Kot pravi prof. Keber, so se priimki na Slovenskem začeli pojavljati in širiti od 12. stoletja dalje, nekje do 16. stoletja pa so bili že povsem v uporabi, takrat so jih imeli tudi kmetje. Priimke so zapisovali predvsem v urbarjih (fevdalne knjige za dajatve in tlako) in krstnih knjigah.
Zakaj so priimki sploh nastali?
Vsak človek ima svoje ime. Kot lahko preberemo na straneh Statističnega urada Republike Slovenije, so med najbolj pogostimi na primer Franc, Janez, Marija in Ana. Ker je bilo tako v vasi ali kraju več Janezov, so potrebovali še drugo ime, da bi jih ločili med seboj. Če je bil na primer neki Janez po poklicu kovač, so ga začeli klicati Janez Kovač.
Tako je nastal priimek, ki ima razlikovalno funkcijo in se danes uporablja kot sredstvo identifikacije ter se deduje, nima pa več prvotnega pomena.
Priimke so največkrat dodeljevali na podlagi poklicev, telesnih, duševnih lastnosti, osebnih imen in tudi kraja, iz katerega so izhajali. Pogosti so bili tudi vzdevki.
Nekaj zanimivosti o priimkih
V fotogaleriji vas čaka nekaj zanimivih dejstev in podatkov o slovenskih priimkih. Prepričani smo, da vseh še ne poznate!
Se Slovenci po priimkih razlikujemo od drugih narodov?
“V glavnem gre pri večini narodov za podobne značilnosti, saj je šlo iz Italije v vse smeri. Drugače je pri severnih narodih, ki so priimke uvedli dokaj pozno in so, domače rečeno, vsi narejeni na enak način, torej ta in ta je sin tega in tega. Slovenščina pa je v tem smislu zelo zanimiva in izredno bogata, saj imamo ogromno različnih končnic.”
