separateurCreated with Sketch.

Kako vojno v Ukrajini doživljajo slovenske misijonarke

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Katarina Berden - objavljeno 18/03/22
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
"To, kar se dogaja, je zelo težko, pretresljivo in ni razumljivo, da je kaj takega sploh mogoče"

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.

Darujem za Aleteio

Misijonsko središče Slovenije je organiziralo Zoom srečanje in pogovor s tremi sestrami in misijonarkami, ki živijo v Ukrajini. Sestra Jožica Sterle deluje v Zakrpatju, ki se nahaja ob ukrajinski meji s Slovaško, ob začetku vojne pa sta se ji pridružili še sestri Marta Meško in Barbara Peterlin, ki sta sicer do vojne delovali v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine.

Veliko ljudi je ostalo v Kijevu

Sestra Marta je povedala, da se sedaj, po odhodu iz Kijeva, vsak dan slišijo z znanci, ki so ostali tam. Kot pripovedujejo, so v Kijevu vsak dan bombardiranja, nastaja veliko škode.

Povedala je, da jo je prvi dan vojne zjutraj zbudilo močno pokanje in svetloba. Najprej ni vedela, da se je začela vojna, zdaj pa je to za prebivalce Kijeva vsakdanje stanje.

Sestra Marta je povedala nekaj zgodb njenih znancev, ki so ostali v ogroženih mestih. Povedala je zgodbo dekleta, ki je uspela zbežati iz Irpina in se trenutno nahaja v Kijevu, kjer živi in se skriva v prostorih podzemne železnice. Druga gospa, ki ima sina s posebnimi potrebami, se je morala skupaj z njim hitro preseliti v kletno dvorano župnišča, kjer se sedaj skriva nekaj posameznikov.

Dilema: Ostati v Kijevu ali oditi

Sestra Barbara pripoveduje, da se je v Ukrajini že nekaj mesecev govorilo, da se bliža vojna, vendar so vsi upali, da do tega ne bo prišlo. Sestre so v tem času več molile in po mestu polagale svetinjo Brezmadežne Marije in jo prosile, naj ga varuje.

Na dan, ko se je začela vojna, so morale sprejeti težko odločitev: naj ostanejo v Kijevu in pomagajo tamkajšnjim ljudem ali odidejo in pomagajo na drugačne načine?

Prihod v Zakrpati

Sestre so se pridružile sestri Jožici, ki kot misijonarka deluje v Zakrpatiju. Sedaj pomagajo bolnikom, jih oskrbujejo s prvo pomočjo, bolnike vozijo k zdravnikom, večino dni preživijo ob bolnikih, poslušajo njihove zgodbe. Ponoči dežurajo pri Jezusu, vsaka moli dve uri na noč, prosi za mir in moli psalme. Telefoni, kot pravijo, zvonijo ves dan, treba je iti iskat ljudi na postaje, dnevi pa se med seboj zelo razlikujejo.

Tako sestre pomagajo pomoči potrebnim v Ukrajini:

Kako se držijo tamkajšnji ljudje?

Sestra Marta pripoveduje, da gre za genocid nad ukrajinskim narodom in nadaljevanje politike iz zgodovine, ko so Ukrajinci množično umirali. Ukrajinski narod pa, kot pravi sestra, drži skupaj, ljudje vejo, da morajo zdržati in morajo biti eno. Vejo, da ne gre za vojno, ampak uničevanje njihovega naroda.

Molitev za Ukrajino
Preberite še :Molitev za Ukrajino

Hvaležne Slovencem

Sestra Barbara je povedala: "Lahko se samo čudimo temu, kaj vse delate v Sloveniji, koliko ljudi je angažiranih in koliko ljudi moli. Hvaležna sem za vse tiste, ki vam ni težko moliti in nas podpirate."

Glede materialne ali denarne pomoči so sestre dejale, da je zanje najlažje, če darujemo prek Karitas ali Misijonskega središča Slovenije, v materialnih darovih ali v obliki denarne pomoči. Na ta način same najhitreje pridejo do sredstev, s katerimi lahko hitro pomagajo tistim, ki najbolj potrebujejo njihovo pomoč.

Kako lahko pomagamo?

Ena izmed organizacij, prek katere lahko pomagamo Ukrajini, je Misijonsko središče Slovenije. Podatki za nakazilo:
TRR: SI56 0201 4005 1368 933
Koda namena: CHAR
Namen nakazila: pomoč za Ukrajino
Referenca: SI00 249695
E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Postanite del naše zgodbe

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.