"V veliki večini so ljudje, ki zlorabljajo, odlični manipulatorji, ljudje, ki imajo v javnosti zelo dobro podobo, znajo prepričati, so verbalno zelo spretni"
Nina Kočar je direktorica in ustanoviteljica Lunine vile, inštituta za zaščito otrok. Je univerzitetna diplomirana biopsihologinja in magistra psihoterapije in svetovanja. Njena največja strast je delo z ljudmi, predvsem z najmlajšimi. “Vsak je svet zase, do katerega je treba pristopati na njim prijazen način, tako da mi vstopimo v njihov svet, ne da samo mi njih silimo, da oni vstopajo v našega.”
V Lunini vili je glavno poslanstvo zdravljenje in preprečevanje travm, glavna stvar, ki jo počnejo, pa je nudenje pomoči otrokom in mladostnikom, ki so preživeli kakršnokoli obliko zlorabe (spolno, fizično, čustveno, zanemarjanje).
Želijo, da bi se na dolgi rok pogostost zlorab zmanjšala, ker vemo, da je samo spolno zlorabljen vsak peti otrok, če tukaj dodamo še fizično, čustveno zlorabo, je tega še toliko več. Cilj je ne samo zdraviti, ampak tudi preprečevati. Ravno s tem namenom pripravljajo tudi izobraževanja za strokovne delavce in starše, prav tako želijo o tem informirati širšo javnost.
“Te številke so zares krute, sploh ko jih enkrat pretvoriš v dejanske otroke. Pogosto razmišljamo, da se to dogaja nekje daleč, ampak v resnici vsak peti otrok (vsaka četrta deklica in vsak šesti deček) pomeni, da je samo v Sloveniji spolno zlorabljenih več kot 70.000 otrok, to pomeni štiri otroke na razred.”
S kakšnimi težavami se ljudje največkrat obrnejo na vas? Največ je primerov spolnih zlorab, verjetno zato, ker ko slišimo za spolno zlorabo, rečemo: “Okej, tega pa res ne!” Medtem ko je pri čustveni zlorabi veliko težje oprijemljivo, ali gre za stvar vzgoje ali je to že zloraba ali ni, je morda že manipulacija … Tu tudi starši in drugi niso prepričani, da to ni dobro. Če nam otrok reče, da se ga je nekdo dotikal po intimnih delih, nam gredo vsem alarmi v zrak, medtem ko če slišimo: “Doma se ves čas derejo name,” vemo, da to ni optimalno, ampak si prej rečemo: “To je stvar vzgoje, ne bom se vtikal.”
Peter Zakrajsek
Vedeti moramo, da se več kot 80 odstotkov zlorab zgodi znotraj otrokovega zaupnega kroga, ali znotraj družine ali z nekom, ki mu otrok zaupa: učitelj, vzgojitelj, kakšni krožki, družinski prijatelji, skratka nekdo, ki ima vez z otrokom. Na nas se tako večinoma obračajo starši (vedno nezlorabljajoči starši), ki so opazili, da je prišlo do neke situacije, ali pa so napoteni prek centrov za socialno delo, policije, zdravnikov.
Pomemben del so tudi učitelji. Če pomislimo, da se to večinoma dogaja znotraj družinskega kroga, so prvi, ki lahko to opazijo, učitelji in vzgojitelji, saj otroka vidijo vsak dan. Tako napotijo starše k nam. Pa tudi materinski domovi, varne hiše, kjer so že po sami definiciji otroci, ki so preživeli zlorabo.
Kako pa lahko prepoznamo stisko, morda celo zlorabo pri otroku? Znakov, kako lahko to ugotovimo, je več. Prvi je zagotovo kakršnakoli drastična sprememba otrokovega vedenja: ali izgubi zanimanje za stvari, se kar naenkrat pojavijo preplavljajoča čustva, da je veliko bolj žalosten, veliko več joka, pride do hujših izbruhov jeze, ki ni samo enkratna jeza, ampak je to postal otrokov vsakdan, agresivni izpadi, spremembe v prehranjevalnih navadah, spremembe pri spalnih navadah. Pri najmlajših lahko opazimo regresijo, torej da izgubijo neke že usvojene razvojne mejnike. Na primer otrok, ki je že jasno govoril, začne spet jecljati, otrok, ki je že bil suh, kar naenkrat spet moči posteljo.
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.