Po televizijskem dnevniku, prepolnem vznemirjujočih novic, gledalci z veseljem počakamo na blagozvočno špico, ki napoveduje vremensko napoved. Ena izmed vremenark na TV Slovenija je tudi Veronika Hladnik Zakotnik. A za razliko od simpatičnih gospodičen, ki jim vremensko prognozo pišejo drugi, si jo ta mlada strokovnjakinja napiše kar sama.
Le kako si je ne bi, saj ima geofiziko (znanstveno vedo o fizikalnih pojavih na Zemlji in njeni ožji okolici v vesolju, op. a.) v malem prstu. Leta 2014 je meteorologinja Hladnik Zakotnik magistrirala iz geofizike, že leto pozneje pa se je zaposlila na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Je zasebno vremensko občutljiva? Povprašajmo jo.
Kako ste z vremenom? Ste vremensko občutljivi ali ste za sprehode ob vsakem vremenu?
Če grem na sprehod zaradi razgledov, se gotovo ne bom odpravila ob oblačnem ali meglenem vremenu. Prav tako ne v času nevarnih vremenskih razmer – močnega vetra, neviht, nevarnosti snežnih plazov ipd.
Če pa je v igri trening, športna sprostitev ali oddih od vsakdana, oblačno vreme ne predstavlja problema. Ob deževnem vremenu vsekakor uporabim dežnik, kidanje snega pa je najlepše med sneženjem.
Kateri je vaš najljubši vremenski pregovor? Se vam v praksi razne ljudske prognoze v stilu poscane Zofke in Servacija ter Bonifacija izkažejo kot resnične? Je kaj na tem?
V meteorologiji se ne oziramo kaj dosti na vremenske pregovore. Kolikor jih poznam, večinoma ne držijo, morda le tisti, ki so zapisani bolj na splošno. Se pa rado poklopi, da so v mesecu maju še zadnji prodori hladnejšega zraka, ki prinesejo nizke jutranje in tudi dnevne temperature za ta čas. A ne pojavijo se vedno ravno v času ledenih mož, temveč včasih že na začetku maja, drugič pa šele ob koncu meseca.
Študij meteorologije je podoben študiju fizike ‒ vsebuje vse osnovne predmete fizike in matematike, s katerimi razloži vremenske pojave. Tisti, ki nam fizika ni blizu, otrokom razlagamo, da se bliska zato, ker se angelčki zgoraj fotografirajo ipd. 🙂 Nam lahko v preprostem jeziku razložite ta vedno vznemirljivi pojav bliska in groma?
Strela je električni pojav. Njen sestavni del sta grom in blisk. Ob nevihtah so deli oblakov različno nabiti. Običajno spodnji deli z negativnim, zgornji deli oblaka pa s pozitivnim električnim nabojem. Tudi tla so nabita s pozitivnim električnim nabojem. Strela tako nastane zaradi izravnavanja naboja med deli oblaka, med oblaki ali med oblakom in tlemi.
Blisk predstavlja svetlobni učinek strele. Zrak se pri potovanju strele segreje na okoli 30.000 stopinj Celzija, pri čemer svetlo zažari kot blisk. Tudi tlak pri tem močno naraste, kar povzroči zvočni učinek strele – grom. Ker je potovanje svetlobe in zvoka različno hitro, najprej vidimo blisk, ki mu po treh sekundah sledi grom, če je nevihta od nas oddaljena en kilometer.
Katere pripomočke potrebujete pri napovedovanju vremena?
Za opisovanje vremena v naslednjih dneh potrebujemo meteorološke modele, ki z uporabo številnih opazovanj trenutnega stanja vremena v fizikalnih enačbah izračunajo, kakšne bodo glavne meteorološke spremenljivke v prihodnjih urah in dneh. Meteorolog prognostik te različne vizualizirane izračune pregleda, jih ovrednoti – tudi na podlagi lastnih izkušenj – ter oceni, kakšno vreme lahko pričakujemo v prihodnjih dneh.
Koliko časa vam to vzame?
Čas, ki ga potrebujemo za napoved, je odvisen od tipa in napovedljivosti vremena. Več dni stabilno vreme daje manj možnosti za dileme in večjo napovedljivost, večje spreminjanje vremena iz dneva v dan pa manjšo napovedljivost, zato tudi več dilem pri odločanju o detajlih, ki včasih lahko pomenijo tudi mejo za izdajo vremenskega opozorila.
Ljudem dajete informacije o vremenu tudi po telefonu. Kdo so tisti, ki kličejo? Kaj jih zanima?
Glavnina klicev v meteorološko prognozo je v toplejši polovici leta. Največji del klicateljev predstavljajo kmetje, ki sprašujejo o ugodnem vremenu za košnjo, setev, škropljenje in konec koncev tudi žetve. Seveda so pogosti tudi klici za prireditve na prostem. Celo leto pa dobivamo klice posameznikov, ki načrtujejo izlete bodisi v hribe, na morje ali kamorkoli po Sloveniji bodisi k našim sosedam.
Kako pogosto napovedujete vreme na TV Slovenija?
Zadnje leto napovedujem vreme le dvakrat mesečno, saj imamo na voljo le termina ob ponedeljkih in četrtkih – za kaj več menda ni denarja, kar se mi zdi žalostno. Trenutno vreme napovedujemo le štirje. Pred tem je bila ekipa nekoliko večja in tako je vsak prišel na vrsto približno petkrat.
Kako je bilo za naravoslovko, ki je nenehno gledala v nebo in računalniške prognoze v varnem okolju pisarne, priti na televizijo in biti vsem na očeh? Se vam zdi delo vremenarke preprosto?
Delo vremenarke nikakor ni preprosto. Že po naravi smo meteorologi večinoma taki, da nam nastopanje in izpostavljanje v javnosti ni blizu. Tega se moramo priučiti, a žal sproščenost pred kamero pride šele z leti in daljšo kilometrino pri nastopanju. Prednost, ki jo imamo, je, da vemo, o čem govorimo.
A to kaj kmalu zabrišejo vse dodatne naloge, ki jih moramo ob besedilu obvladati. Na primer gibanje pred praznim zelenim zaslonom, na katerem ne vidimo tega, kar vidijo gledalci, je težje, kot je videti. Ob tem moramo pogledovati proti kameram, da vidimo, kaj bomo pravzaprav pokazali ipd.
Koliko so vas na televiziji podučili o javnem nastopanju?
Za samo nastopanje na televiziji je bilo največ izobraževanja namenjenega premikanju po snemalnem studiu in kazanju. Pozneje so sledile tudi številne govorne vaje za pravilnejšo izgovarjavo in oblikovanje besedil napovedi. Kot vse ostalo znanje je potrebno tudi znanje in veščine o javnem nastopanju obnavljati in osveževati, zato se skoraj vsako leto udeležimo kakšne od delavnic na to temo.
Kako je videti vaš televizijski dan?
Televizijski nastop se prične s pripravo besedila in grafike za vremensko napoved. Sledi odhod v garderobo in masko, nato pa v studio, kjer posnamemo vremenske napovedi.
