Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Le kdo, ki vsaj občasno rad zahaja v hribe, ne pozna zakoncev Štremfelj? Marija in Andrej sta prvi zakonski par, ki je skupaj stal na najvišjem vrhu sveta. Svojo dogodivščino sta opisala tudi v knjigi, Marija pa je na Mount Everest stopila kot 13. ženska v zgodovini in kot do zdaj edina Slovenka.
Povabili smo ju v oddajo Reflektor. Z nami sta delila nekaj delčkov svojega življenja ter osebne poti z Bogom. Izvedeli boste tudi, kako je, ko zaradi odprave pustiš doma otroke, kako je bilo nekoč in kako je to danes. In ko jima je zmanjkalo vode, Bog ni priskrbel le zemeljske vode, temveč postopoma tudi živo Vodo, iz katere pijeta še danes.
Plezam zase
Voditelj Peter Čemažar ju je že na začetku vprašal, kako se najdeta dva, ki v ljubezni do alpinizma najdeta tudi ljubezen drug do drugega? Mislili bi si, da je Marija kot poslušna žena začela slediti Andreju, da sta nazadnje šla skupaj na toliko odprav, toda ona jasno pove:
"Nisem začela plezati zaradi Andreja, jaz sem začela plezati zase. Tam sva se srečala … Na začetku je prišel zaradi Toneta, ki je bil načelnik alpinističnega odseka. Ko sem jaz začela plezati z Andrejem, sem bila že alpinistka, pripravništva so šla že mimo. Tisto pa, kar lahko rečem, je, da je ima Andrej veliko zaslug, da sem plezala še naprej. Kljub temu, da so prišli otroci, da sva se poročila, da smo postali družina …"
Oglejte si celotno oddajo:
Toda ni bilo vse idilično, kot se sliši oziroma bere
Treba se je bilo preleviti v enostarševsko družino, kadar je bil Andrej na odpravi. Otroci so bili majhni, potrebovali so ju oba, tu so bili šola, službi, marsikaj je bilo treba prilagoditi. Drugače pa je življenje potekalo tako, da sta sprejemala stvari, ki so prišle na pot. In to delata skupaj še sedaj, saj se je izkazalo za odlično obliko življenja. Drža kristjana je sprejemanje tega, kar pride na pot, če pa kaj ni dobro ali od Boga, bo propadlo. "Se mi zdi, da nam Bog postavlja na pot točno tiste stvari, ki so nujne," pravi Marija.
Še nekaj žlahtnih misli Andreja in Marije:
Voda, plašč in Sveto pismo
Na eni izmed odprav sta imela premalo vode in bila sta na robu preživetja. Plezala sta tri dni, bila sta dehidrirana in mišice niso več dobro delovale. Ko je Marija nekaj brskala po prostoru, kjer sta spala, je našla štiri litre zapakirane čiste vode. Po tistem jo je zamikalo povabilo, da se bolj poglobi v odnos z Nekom, ki tako lepo skrbi zanju.
Po tem dogodku je Marijo pot zanesla v new age, pozneje pa je našla molitveno skupino Prenova v Duhu, kamor je kmalu potegnila tudi celo družino. Takrat ji je neki gospod rekel, ali mu proda svoj plašč, da ga bo sežgal. Na njem so bili new age znaki, jing in jang …
Sveto pismo je prebral od prve do zadnje črke
A tudi če je Marija takrat imela rada ta plašč, je Bogu bistveno srce. In to je vodilo naprej k Svetemu pismu, ki ga je Andrej prebral od prve do zadnje črke. "Kakšen kristjan pa sem jaz, če nisem prebral Svetega pisma? To je pa ja osnova," je dodal Andrej spodbudno.
Marija tudi opiše izkustvo: "Tisti večer, ko sva prišla na vrh, to je bila res lepota, kot da nama je Gospod pripravil pojedino. Ko je bilo telo obeh utrujeno do neskončnosti in tisto oslabelo telo in ta lepota, ki sva ji bila izpostavljena ... Prišla sva na rob stene, se pripela, tam prenočila. Ne vem, težko je povedati, a takrat sem prvič razumela Gospodove besede: 'Moje breme je lahko' in tiste bolečine sploh niso bile problem. Bile so sladke bolečine in vse me je bolelo. Bilo je nekaj nadnaravnega. To je bil samo začetek, da sem se začela spraševati, kaj se je res zgodilo v steni."
Če tudi vas zanima, kaj vse se je pa dogajalo v neki drugi steni do vrha sveta, bosta Marija in Andrej vesela, če na njuni spletni strani naročite in preberete knjigo, vsekakor pa prisluhnite tudi našemu pogovoru.
