V prvih stoletjih Cerkve so kristjani uporabljali mnoge simbole, kot so riba, dobri pastir in drugi. Šele postopoma se je kot simbol krščanstva uveljavil križ. Za prve kristjane je bilo namreč to mučilno orodje, na katerem je umrl naš Odrešenik, šele postopoma pa se je uveljavilo razumevanje križa kot kraj, kjer smo po Kristusu dosegli spravo in bili rešeni greha. Po nekaterih ocenah se je šele v času cesarja Konstantina uveljavila uporaba križa v cerkvah.
Ob tem ima posebno vlogo tudi procesijski križ, ki ga uporabljajo pri procesijah ob začetku in koncu slovesnih svetih maš. Križ, ki ga nosijo na čelu procesije, simbolizira Kristusa. Sama procesija tako predstavlja Cerkev kot božje ljudstvo, ki hodi za Kristusom kot potujoča Cerkev.
Na tem križu je tudi vedno upodobljen Kristus, ker je On na čelu svojega ljudstva in hodi pred njim kot Dobri pastir in nam kaže pravo pot. Križ, ki ga nosimo v procesiji, mora tako gledati naprej, kot tudi ovce gledajo pastirja v hrbet in gredo za njim.
Svečarji – ministranti, ki nosijo prižgane sveče – spremljajo križ, da pokažejo občestvu, da je Kristus luč sveta. Ob prihodu k oltarju procesijski križ postavijo na primerno mesto v prezbiteriju, vendar liturgična navodila jasno določajo, da mora na oltarju ali ob njem biti le en križ, ki se ga tudi pokadi ob začetku svete maše.
Različne vrste križev
Ob besedi križ najprej pomislimo na klasični latinski križ, kjer je navpična stranica daljša in vodoravna nekoliko krajša. Vendar pa obstaja več kot dvajset različnih vrst križa oziroma njegovih variacij.
Med bolj poznanimi je grški križ, ki ima vse štiri stranice enako dolge. Prav tako nam je zelo dobro poznan t. i. Andrejev križ, ki je atribut apostola Andreja, prav tako pa se uporablja pri označevanju železniških prehodov.
Med bolj poznanimi je malteški križ, ki je simbol suverenega malteškega viteškega reda. Njegovih osem konic predstavlja osmero vrlin, za katere si prizadevajo člani viteškega reda.
Prav tako je zelo znan tudi t. i. frančiškov križ tau, kjer gre za grško črko z enakim imenom. Med viteškimi redovi ima posebno mesto še viteški red Božjega groba, ki kot svoj simbol uporablja t. i. jeruzalemski križ.
Skozi stoletja so celo nastale različne variacije križev, ki so povezane s svetniki. Poleg Andrejevega križa je zelo znan Benediktov križ, križ sv. Gregorja, Brigitin križ, Petrov križ in drugi. Prav tako pa sta v krščanski tradiciji zelo v uporabi dva monograma, ki vsebujeta križ. Prvi je po obliki podoben črki p z dodano vodoravno stranico, s čimer nastane križ. Ta kristogram je mogoče najti celo v nekaterih spisih Nove zaveze. Drugi pa prav tako spominja na črko p, le da ima dodan grški križ. Gre za enega od prvih kristogramov, ki združuje grški črki X in P, ki sta prvi črki grške besede Kristus (gr. Hristos – ΧΡΙΣΤΟΣ).
Križ tako na prvem mestu ni orodje mučenja, ampak je za kristjana kraj našega odrešenja.
Liturgija praznika povišanja svetega križa nam takole oriše skrivnostno nespamet križa:
Človeški rod si sklenil odrešiti s skrivnostjo križa, da bi od tam vzklilo življenje, od koder je izšla smrt. Sovražnik, ki je na drevesu v raju zmagal, je bil na drevesu križa premagan, po našem Gospodu Jezusu Kristusu.
V fotogaleriji si oglejte različne vrste križev:
