Hvala, mami, ker si mi vedno, ko sem odhajal od doma, dala "križka" in "lupčka". Vedno si me čakala, me postregla. To je bil privilegij. Ker si bila veliko doma, si me pred marsičem obvarovala. Vedno si me prebrala, kakšne volje sem, in me še vedno.
S tabo sem se lahko pogovarjal v globino. Delo na traktorju sem imel raje kot pometanje po kuhinji, a ko sem sem moral s kom pogovoriti, si bila tam zame. Vem, da sem bil naporen otrok. Oprosti, ker ti je bilo zaradi mene v šoli kdaj nerodno. Oprosti, ker premalokrat pridem domov, a se trudim.
Hvala, ker si, hvala za življenje, hvala za vse, kar si mi podarila. Rad te imam.