Aleteia logoAleteia logoAleteia
Ned, 29. maja |
Aleteia logo
Umetnost in potovanja
separateurCreated with Sketch.

Na priložnost za fotografijo, ki si jo res želi, Sandi čaka tudi več let. Potem nastanejo takšne

sandi kelc

Fotografija je last Sandija Kelca

"Velikokrat mi je že uspelo ujeti neurja ter strele, ampak malokdaj pa toliko v enem posnetku kot na tej fotografiji," o ujeti nevihti nad domačimi Cirkulanami pravi Sandi Kelc.

Lojze Grčman - objavljeno 01/04/22

V Moških skrivnostih gostuje mladi fotograf Sandi Kelc. Spočijte si oči na njegovih mojstrovinah

“Sem Sandi Kelc, prihajam iz Haloz, natančneje iz Cirkulan. Sem fotograf samouk. Najraje fotografiram pokrajino, neurja, stare haloške hiške, pa tudi portrete in razne dogodke,” se predstavi fotograf Sandi Kelc, mladi gost rubrike Moške skrivnosti. V nadaljevanju članka boste lahko občudovali njegove fotografije. Razkrije pa tudi, kje se umiri in duhovno napolni, ter kaj ga najbolj gane, ko fotografira zakrament svetega krsta.

Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Na začetku sem se malo lovil glede vseh obveznosti, torej službe, fotografiranja in hobijev. Ampak čez čas sem se nekako navadil, ugotovil sem, kaj so prioritete, in zdaj nekako gre.

Kaj vas pri fotografiranju najbolj navdušuje in navdihuje? Kako in kdaj ste sploh poprijeli za fotoaparat?
Za fotoaparat sem prvič poprijel pred kakšnimi sedmimi leti. Najprej sem uporabil očetov fotoaparat, ki ni bil zrcalno-refleksni, temveč kompaktni. Tako je minilo še kakšno leto in pol, preden sem lahko začel posnete fotografije s pomočjo računalniških programov še urejati.

Navdih najdem predvsem v svojih domačih krajih, na primer v starih haloških hiškah. Te s posebno tehniko slikanja s svetlobo, imenovano lightpainting, fotografiram v trdi temi. Osvetlim samo določene elemente, preostanek fotografije je v temi. Svoje najboljše fotografije še nisem posnel in prav to me žene naprej.

Spočijte si oči na Sandijevih fotografijah. Ob njih so tudi njegovi opisi in vtisi.

Veliko fotografirate tudi na svetih krstih. Koliko, po vašem mnenju, staršem pomeni ta zakrament? Ali je to pač le ena obveznost pri novorojenčku, ki jo je treba “odkljukati”? Kakšne izkušnje imate?
Vem, da je staršem ta zakrament zelo pomemben. Velikokrat med fotografiranjem krsta opazim ponos staršev, botrov in sorodnikov. Krst gotovo ni le obveznost, saj spomini nanj in fotografije ostanejo za vedno. Menim pa, da je odločitev za krst svobodna izbira staršev.

Moške skrivnosti

Moške skrivnosti smo na Aleteii poimenovali rubriko za klene fante in gospode. Objavljamo jo vsak drugi petek. Tule najdete vse epizode.

Je bila za vas kakšna priložnost ob krstu še posebej ganljiva?
Vsak krst, ki sem ga fotografiral doslej, je bil po svoje ganljiv. Zmeraj se najde kak trenutek, ki se ti vtisne v srce. Za fotografa je zlata vreden trenutek, ko te otrok pogleda in se ti iskreno nasmehne.

Na kaj morate še posebej paziti, da ujamete pomembne trenutke, obenem pa ste čim bolj neopazni?
Pri krstu žal težko ostanem neopazen. Seveda skušam ne izstopati in ne motiti dogodka, vendar v celoti to ne gre. V tem primeru bi namreč najpomembnejše trenutke zamudil. Na srečo se lahko z duhovniki zmeraj dogovorim, da obred malenkost prilagodijo fotografiranju. Tako imam kot fotograf kar najboljši možni kader ter ne motim staršev in obreda.

sandi kelc

Lahko delite kako zabavno anekdoto (ali več njih) z vaših fotografskih “terenov”?
Skoraj ni terena, na katerem se ne bi zgodilo kaj smešnega. Zabavnih anekdot se je na porokah, rojstnih dnevih in nosečniških fotografiranjih skozi leta nabralo res veliko. Pri krstu, recimo, je otrok jokal. Duhovnik je napovedal, da bo krščenec verjetno pevec, in tako poskrbel za dobro voljo in smeh.

O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Zagotovo nisem tipičen moški, ki bi rad šel na pivo.

Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Fotografiranje. Imam veliko srečo, da mi je fotografiranje obenem poklic in hobi. Rad pa se ukvarjam tudi s športom, igram nogomet in odbojko.

Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Verjetno sem malo staromoden. Rekel bi, da nam najbolj primanjkuje iskrenosti, prijaznosti in medsebojne pomoči.

Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Takih preizkušenj je bilo kar nekaj. Najtežja od njih je bila, ko sem v mladih letih zbolel. Takrat sem spoznal, da ni vse tako samoumevno, kot si morda predstavljamo. Zato se moramo vedno truditi in boriti za stvari, ki nas osrečujejo.

S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Zagotovo s fotografiranjem haloške pokrajine. Zelo rad grem na kak hrib in tam preživim nekaj ur. S tem si spočijem dušo, napolnim baterije in povrnem nasmeh.

Vaša največja osebna in družinska želja oziroma cilj za prihodnost?
Želim si, da bi se mi uspelo prebiti med najboljše fotografe v Sloveniji in da bi mi uspelo na poslovnem področju. Želim si tudi ustvariti družino in dom.

Tags:
fotografijaMoške skrivnosti
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.