Aplikacija na mobilnih telefonih, ki meri število korakov, je v zadnjih letih postala že tako rekoč samoumeven in nepogrešljiv del uporabe mobilnika. Ima jo večina pametnih telefonov, pogosto je del aplikacij s športno ali shujševalno vsebino, bolj napredne različice merijo celo prehojeno razdaljo in nadmorsko višino.
Pogosto se zgodi, da je število prehojenih korakov ena od prvih stvari, ki jih vidimo, ko prižgemo telefon. Ali se kdaj vprašamo, ali je to v resnici dobro za nas?
Pregled in spodbuda
Dejstvo, da ves čas vemo, koliko korakov smo prehodili, nas spodbuja h gibanju. Če se v peto nadstropje povzpnemo po stopnicah namesto z dvigalom, je to že majhna zmaga. Poleg tega lahko v aplikaciji vsakdo nastavi dnevni cilj doseženih korakov, ki mu ustreza. Morda je za nekoga veliko, če vsak dan hodi pol ure, za drugega pa ura in pol predstavlja vsakodnevno pot v službo in domov. Pomembno je samo, da se potrudimo svoj cilj doseči vsak dan znova.
Števec omogoča tudi pregled skozi daljše časovno obdobje. Razberemo lahko, ob katerih dnevih in tednih smo bili še posebej aktivni – pa tudi to, v katerem obdobju smo se gibali občutno premalo. Ker je to pogosto povezano s posebej stresnimi ali pretirano intenzivnimi obdobji, nam lahko števec predstavlja prepotrebno brco, ki nas spomni, da si je za zdravo življenje treba vzeti tudi čas za kakšen sprehod v naravi in odklop od dela.
Negativne plati
Najbolj očitna slabost uporabe takšnega števca je seveda dejstvo, da šteje samo korake, ki jih naredimo, ko imamo mobilnik pri sebi. Če želimo doseči svoj dnevni cilj, bomo verjetno nosili telefon v žepu tudi na sprehodu, ko bi bilo dosti bolje, če bi samo uživali v naravi.
Prav tako pa ne upošteva nobene oblike gibanja razen hoje. Kolesarjenje ali kakršnakoli telovadba sta odlična načina skrbi za telo, ki pa ju ta aplikacija ne zaznava. Zato le iz njenih rezultatov ne dobimo realne predstave o tem, koliko se gibamo in kako dobro skrbimo za svoje telo.
Profesor športa Luka Mejač opozarja tudi na to, da števci niso primerni za otroke. “Pri poučevanju in preživljanju časa v šoli se srečujem s primeri, ko se otroci primerjajo, koliko korakov so naredili in koliko kalorij so porabili. Naprave niso nujno prilagojene uporabi otrok, hkrati pa je število korakov zanje neustrezen podatek. Raziskave kažejo, da zdravi otroci za optimalni gibalni razvoj potrebujejo visokointenzivno vadbo, ki jo sestavljajo sprinti, poskoki, meti, plezanje itn. Zanje je torej pomembnejši kazalnik to, da se med telesno ali gibalno dejavnostjo zadihajo, prepotijo in predvsem dosežejo visoke vrednosti srčnega utripa. Hkrati pa naj bi to počeli vsaj 60 minut dnevno.”
Za koga je najbolj uporaben
Števec je gotovo koristno orodje za skupine ljudi, ki večino dneva presedijo, kot so študentje in ljudje s pisarniškimi ali drugimi sedečimi deli. Ker imamo še posebej mlajše generacije telefon tako ali tako ves čas pri sebi, pa mu še ta dodatna funkcija ne bo škodila.
Tudi Luka Mejač se s tem strinja: “Števci korakov pri odraslih delujejo kot motivacija za gibanje in s tem ohranjamo telesne zmogljivosti. To opažam tudi pri svojih starših. Z njim lažje dosežemo vmesne in končni cilj, ker lahko redno spremljamo svojo že opravljeno dejavnost in pomembno vpliva na nadaljnje vztrajanje. Drži, da vsako gibanje šteje in tako tudi vsak korak. Vendar pa je preveč korakov pri ljudeh s čezmerno debelostjo lahko tudi rizično, saj bi to lahko pomenilo možnost za poškodbe. Zanje so primernejše druge oblike gibanja.
Osvetlil bi rad tudi to, da ima vsak opravljen korak v naravi povsem drugačen učinek na telo kot tisti, ki ga opravimo na poti na delo in na delovnem mestu. Naj bo gibanje v sprostitev in ne del stresnega gibanja na delovnem mestu. Primerneje je, da se načrtno odločimo za aktivnosti v naravi ali vodeno vadbo z izbranimi učinki na naše telo.”
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
