separateurCreated with Sketch.

Na ukrajinsko mejo je dostavil 50 kilogramov otroških pisem

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Katarina Berden - objavljeno 09/04/22
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
"Nekateri otroci so pisma ves čas močno stiskali k sebi, drugi pa so jih nadvse previdno spravili v plastične mape, v katerih družine hranijo najnujnejše dokumente"

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.

Darujem za Aleteio

Dirk Astle je lastnik verige restavracij v Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah. Ko je videl svoje znance, ki so šli pomagat na poljsko-ukrajinsko mejo, je bil močno ganjen in začel razmišljati, kako bi lahko tudi sam naredil kaj dobrega za ukrajinsko ljudstvo.

Fox News poroča, da je Dirk teden dni po ideji že kupil letalsko karto do Poljske in kontaktiral svojega prijatelja Jonathana Freedmana, ki dela na konzulatu v Ukrajini.

Otroška pisma za prijatelje v Ukrajini

Ponudil se je, da lahko organizira prevoz potrebščin, ravno v tistem času pa je izvedel, da je prva dama Utaha Abby Cox zbrala cel kup pisem za ukrajinske otroke, ki so morali v trenutku svoje staro življenje pustiti za seboj.

Abby Cox je namreč prek javnega pisma pozvala vse šolarje v Utahu, naj napišejo pisma in razglednice, ustvarijo risbice in s tem svojim sovrstnikom v Ukrajini sporočijo, da so njihovi prijatelji, ki mislijo nanje in jih opogumljajo. Dirk je povedal, da je bila miza v sprejemnici prve dame popolnoma prekrita s pismi.

V torbah so bile pisane razglednice in risbice, ki so jih ustvarili otroci. Nekatere so bile okrašene z barvami ukrajinske zastave, da bi opozorile na solidarnost, ki so jo otroci hoteli pokazati.

Po nekaj zapletih končno na meji

Dirk je konec marca letel na Dunaj, od tam pa v Krakov. Ena od torb se je med transportom ponesreči izgubila in končala v Parizu. Dirk jo je na srečo uspel dobiti tri dni zatem. "To je bil v resnici pravi blagoslov, saj mi ni bilo treba tovoriti obeh težkih torb skozi letališče," se je pošalil.

Ko je končno prejel torbi, je potoval še nekaj manj kot 300 kilometrov, da bi dostavil pisma in preostale potrebščine. Na meji se je povezal s humanitarno organizacijo, ki je bila odgovorna za oskrbo otrok, ki prečkajo mejo. Tam je videl veliko odej in igrač ter tople hrane.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Postanite del naše zgodbe

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.