Na cvetno nedeljo se Cerkev spominja Jezusovega slovesnega vhoda v sveto mesto Jeruzalem, kjer je nato izvršil svojo velikonočno skrivnost s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.
V ta namen se verniki zberejo na kraju zunaj cerkve in po zgledu množice, ki je Jezusa spremila v Jeruzalem, imajo tudi oni v rokah zelenje, ki simbolizira življenje in zmagoslavje.
Po blagoslovu zelenja in evangelijskem odlomku o Jezusovem vhodu v Jeruzalem se verniki v procesiji odpravijo v cerkev, kjer sledi sveta maša. Procesija ni le spomin na Jezusov vhod v Jeruzalem, ampak simbolizira potujočo Cerkev, ki kakor čreda ovc hodi za svojim Pastirjem – Jezusom. To je še bolj jasno, saj na čelu procesije ministrant nese procesijski križ, na katerem je upodobljen Križani.
Resnični kralj
Zaslužni papež Benedikt XVI. v svoji knjigi Jezus iz Nazareta močno poudari, da podoba Jezusa kot kralja ni le simbolična, ampak Jezus zelo konkretno uresničuje starozavezne podobe, ki so jih napovedovali preroki. Tako je recimo pri preroku Izaiju zaslediti podobo kralja miru, ki prihaja na oslu (konj je žival, ki se uporablja za bitko) ter podobo umorjenega pastirja.
Tudi to, da Jezus pošlje apostole, da mu pripeljejo osla, ni naključje. Benedikt XVI. spomni na pravico antičnih vladarjev, ki so za svojo uporabo zasegali prevozna sredstva – predvsem živali. Gre pa tudi za žival, na kateri ni še nihče sedel, kar tudi kaže na pravico oziroma privilegij kralja.
Prav tako pa učenca, ki gresta po osla, lahko simbolizirata tudi glasnike, ki so jih vladarji pošiljali pred seboj, da so pripravili vse potrebno za njihov prihod. Na vprašanja ali ugovore je odgovor preprost: “Gospod ga potrebuje.”
Tudi smer ni naključna. Jezus pride iz smeri Betfage in Betanije na Oljsko goro, kjer naj bi se poslednji dan razodel Gospod vsem narodom. Od tam pa krenejo proti Jeruzalemu. V tem kontekstu pa evangelista Matej in Janez navajata besede preroka Zaharija: “Povejte sionski hčeri: ‘Glej, tvoj kralj prihaja k tebi. Krotak je in jezdi na osličku – na žrebetu oslice, na mladiču vprežne živali,'” (Mt 21,5; prim. Zah 9,9 in Jn 12,15). Tudi te besede preroka je Jezus dobesedno izpolnil.
Tudi glede oslička je Benedikt XVI. zelo natančen, saj poudarja, da Jezus ni preprosto sedel nanj, ampak sta ga apostola posadila na oslička, kar je starozavezna beseda za ustoličenje kralja, še posebej pri Salamonovem vzponu na prestol. V smislu ustoličenja kralja je tudi gesta pogrinjanja oblačil pred Jezusa, ki izhaja od kralja Davida.
Vsa ta bogata simbolika nam kaže, da Jezus ne izpolni napovedi prerokov le na nekakšni duhovni ravni, ampak dobesedno, jasno in popolnoma. Ne pušča prostora za dvom o tem, da je On obljubljeni Mesija, v katerem se izpolnijo vse obljube in napovedi prerokov.
Liturgično izročilo
V liturgičnem izročilu se je tako uveljavila tudi posebna himna na čast Kristusu Kralju, ki je namenjena, da se poje med procesijo v cerkev. Besedilo opeva Kristusa, ki vstopa v Jeruzalem kakor resnični Izraelov kralj ter prosi, naj tudi naše prošnje Gospod sprejme in usliši.
Slava ti, hvala in čast, o kralj naš, Kristus rešitelj,
ki ti mladostni je cvet klical hozana v pozdrav!
Izraelov si kralj in Davidov slavni potomec,
blagoslovljeni naš kralj, ki te pošilja Gospod.
Zbori nebeški pojo ti hvalo v rajskih višavah,
hvali te smrtni zemljan, hvali te sleherna stvar.
S palmami šlo je nekdaj hebrejsko ti ljudstvo naproti,
s prošnjo in hvalnico zdaj k tebi prihajamo mi.
Slavo so peli oni na tvoji poti v trpljenje,
v časti kraljevi si zdaj, ko ti prepevamo mi.
Všeč so ti bili oni, še naša naj všeč ti bo vdanost,
blagi, usmiljeni kralj, ki ti vse dobro je všeč.
