Če si v vašem življenju nič ne zasluži toliko pozornosti in predanosti kot delo, pri katerem se počutite produktivno, obenem pa nimate časa ali zanimanja za nič drugega kot le za delo, potem ste že na dobri poti do odvisnosti od dela. Poglejmo, zakaj.
Seveda je delo zelo pomembno za naše dostojanstvo in preživetje. S tem vsakodnevnim prizadevanjem prejemamo številne koristi zase in za svojo blaginjo. Ko pa začnete precenjevati svoje delo in zato druge pomembne dejavnosti puščate ob strani, ste že na robu odvisnosti. To namreč nakazuje, da ne morete nehati delati in se počutite slabo ali neprijetno, če dela ne opravite.
Pri vsaki odvisnosti gre za navado, ki se je ni lahko znebiti. Deloholik na primer občuti tesnobo, ko mora končati z delom. Ko se spet zateče k delu, pa dobi občutek užitka ali zadovoljstva.
Prav zato je deloholik odvisnik – z delom ne mora nehati, ker ga potrebuje za dobro počutje. Delu bo vedno dal izjemen pomen in predanost, dojemal ga bo za pomembnejšega od vseh drugih dejavnosti. Svojo navezanost na delo opravičuje s predanostjo in odgovornostjo, ostalo pa se mu zdi le izguba časa.
Koliko deloholiku pomenijo družina in prijatelji?
Značilen simptom deloholikov je, da njegova družina in prijatelji hitro opazijo njihovo odsotnost in nezainteresiranost za preživljanje časa z njimi. Namesto družinskega življenja občutno povečajo zanimanje in trud za njihovo delo.
Ta sprememba vpliva celo na posameznikovo spanje, spremeni njegov urnik prehranjevanja in je opazna pri zanimanju za športne aktivnosti.
Po eni strani deloholiki trpijo zaradi perfekcionizma na delovnem področju svojega življenja, po drugi strani pa kažejo nezainteresiranost in prezir pri drugih. Obsedeni so s tem, da dobro opravljajo svoje delo in jih sodelavci in nadrejeni pohvalijo, toda na drugi strani niso sposobni ohranjati enakih meril odgovornosti s svojo družino in prijatelji.
Bolj se bojijo, da bi izgubili dobro ime v delovnem svetu, kot če se to zgodi v odnosu do svojih bližnjih. Svojo odsotnost v družinskem svetu opravičujejo z lahkoto in se bojijo neuspeha pri svojem delu. Njihova odvisnost lahko povzroči, da začnejo z jemanjem mamil, pijejo preveč kave in posledično slabo spijo.
Namesto da bi počivali, razmišljajo o službenih stvareh. To jih žene do takšne skrajnosti, da ne vzamejo dopusta in počasi pridejo do točke, ko ne vedo, kaj v resnici pomeni počivati.
Kako lahko deloholizem preprečimo in ozdravimo?
Odvisnost od dela je postala zelo velik problem današnje kulture. Službe so dandanes vedno bolj zahtevne. Zaposlenim to ne pomaga pri boljšem ravnovesju med delom ter družinskimi in osebnimi odnosi.
- Treba je promovirati merilo učinkovitosti med delovnim časom, po drugi strani pa delavcu sporočati, da lahko kakšno stvar brez težav dokonča naslednji dan.
- Delavci naj dobijo informacijo, kako pomembno je skrbeti zase, za svoje počutje in zdravje, da se ne bi preveč osredotočali le na delo in koristi, ki jih prinaša.
- Pomembno je, da lahko vidijo, da obstajajo številni drugi viri zadovoljstva in ne le denar ali prestiž, ki jim ga delo lahko prinese.
- Naučiti se morajo zmanjševati in omejevati nadure, ki jih opravijo. Le na ta način bodo obvladovali svoj čas in ne bo čas obvladoval njih.
- Pomembno je, da vedo, kaj je njihova življenjska vizija. Na podlagi tega naj se učijo prestrukturirati svoje koncepte. Tako bodo bolj cenili harmonijo raznolikih dejavnosti, ki jih ponuja življenje.
Delati je čudovito in delati s strastjo je še lepše, toda vse to nas hitro lahko pelje čez tanko črto v odvisnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
