Sprejemanje gostov je odvisno od osebnosti in osebne zgodovine vsakega posameznika. Nekateri vse vnaprej načrtujejo, zamrznejo jedi, da so lahko gostu stoodstotno na razpolago, drugi pa svoje goste raje vključijo v priprave obrokov in se skozi to še bolj povežejo.
Nekateri nestrpno čakajo na pragu, medtem ko drugi na stežaj odprejo vrata, se posvetijo še zadnjim pripravam in iz kuhinje veselo vzklikajo: “Kar naprej!” Skratka, “ni enega samega načina, kako odpreti svoja vrata družini ali prijateljem,” povzame Olivia de Fournas v svoji knjigi z naslovom Svojemu domu vdahniti dušo.
“V evangeliju gre Marta naproti Jezusu, medtem ko se njena sestra na srečanje pripravlja doma v tišini. Obe ga z vsem bitjem pričakujeta, a vsaka na svoj način. Gostoljubje je ravnovesje med ‘delati’, ki ga pooseblja Marta, in ‘biti’, ki ga pooseblja Marija.”
Vsak človek ima določeno ravnovesje, a Olivia de Fournas ponudi nekaj praktičnih in duhovnih idej, kako v svoj dom vdahniti še več duše in izostriti svoj čut za gostoljubje. Za vas smo zbrali zgolj nekaj primerov.
1pred prihodom gostov
Bolj ko bo vaš sprejem osebno obarvan, bolj bodo vaši gostje ganjeni. Poskusite se spomniti njihovih okusov. Katera je njihova najljubša jed? Kakšno glasbo poslušajo?
Olivia de Fournas se spomni svoje babice, ki je bila izvrstna gostiteljica in jo je vedno sprejela z njeno najljubšo sladico: “Mislila je name, spomnila se je, kaj mi je všeč, in si je vzela čas, da je to pripravila. Kar naenkrat nisem bila le še en otrok med mnogimi: odrasli me je izvzel iz množice.”
Poskusite uganiti, kaj si gostje želijo in kaj potrebujejo. Naravo, kulturo ali počitek? V kakšnem duhu prihajajo k vam? Gre pri obisku za delo, za smeh ali tolažbo?
Gostom ne pozabite poslati natančnih navodil, kako priti do vas. Vedno je prijetneje imeti pravi naslov kot bežna navodila v slogu: “Mi smo v beli hiši za ovinkom.” (Vedno je veliko ovinkov in veliko belih hiš.)
Če bo gost prespal pri vas, je pametno vnaprej pripraviti njegovo sobo. S tem mu pokažete, da ste ga pričakovali. Zakaj ne bi na omarico postavili šopka rož, listka z Wi-Fi geslom ali/in Svetega pisma?
2ob prihodu
Ob uri, ko naj bi gostje prišli, bodite pozorni na zvonec ali na telefon. Večkrat zvoniti pri vratih ali se izgubljati med hišami ni najboljši način prihoda.
Gosta bi lahko, podobno kot z judovsko mezuzo, ob prihodu izročili v Božje varstvo. Na vrata bi lahko obesili manjšo ikono, križ, adventni venček ali velikonočno drevce, odvisno od koledarja. Morda imate pri vhodnih vratih kropilnik, da se gostje lahko pokrižajo.
Ob prihodu bodite kolikor se da pripravljeni: miza pogrnjena, kosilo skuhano, postelja postlana. Z vsem tem gostu pokažete, da zanj skrbite. Ko bo prišel, se bo počutil bolj sprejetega, če ga boste sami pričakali pri vratih ali če bodo vaša vrata ob prihodu odprta. V spomin si lahko prikličete prizore iz Marijinega obiskanja. Elizabetin sprejem Marije na svojem domu je simbol blagosti, prijaznosti in veselja, ki nam je lahko vsem za vzor.
V čisto konkretnih potezah se gostoljubje izkaže tudi s tem, da gostu pomagamo sleči plašč in mu ga obesimo, da mu pokažemo, kje lahko odloži svoje stvari ipd. “Vsaka, še tako majhna pozornost gostu pokaže, kako ga cenite,” poudari Olivia de Fournas.
3ob odhodu
Nekoč je bilo v navadi svoje goste ob odhodu blagosloviti. Zakaj ne bi znova oživili tega običaja in gosta pri poslavljanju odpremili z “Bog vas blagoslovi”? Druga pozornost je, da gostom ob odhodu izročite skromno darilo: rože ali zelenjavo z vrta, otroško risbico … Končno pa je najlepše darilo obljuba, da boste naslednje dni molili zanj ter njega in njegove načrte, ter težave, ki vam jih je med obiskom zaupal, izročali v Božje roke.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
