Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sre, 17. avgusta |
Aleteia logo
Navdihujoče zgodbe
separateurCreated with Sketch.

Deček, rojen v 24. tednu nosečnosti, si je kljub napovedim popolnoma opomogel

PAU

Gentileza familia Balagué

Dolors Massot - objavljeno 23/04/22

Deček je izjemno redek "skrajni nedonošenček" brez zdravstvenih posledic, njegovi starši pa so prepričani, da je čudež na dveh nogah

Xavier Balagué (Xavi) in njegova žena Barbara imata dva otroka. Mlajši, Pau, se je rodil v 24. tednu nosečnosti. Veliki mali čudež! Xavi nam je zaupal zgodbo o sinku:

“Januarja 2017 je žena zanosila s Pauom, najinim drugim sinom. Od vsega začetka je bila nosečnost zelo tvegana, žena je nenehno krvavela, morala je veliko ležati, večkrat so jo sprejeli v bolnišnico.”

Popadki so se začeli v petem mesecu

“23. junija je bila Barbara v petem mesecu nosečnosti, vendar je že dobila popadke, zato so jo sprejeli v bolnišnico. Zdravniki so nama povedali, kako resno je stanje, in nama pojasnili vsa tveganja tako prezgodnjega poroda. Barbara je izjemna ženska. Trdno odločena je sprejela dejstvo, da mora nenehno počivati. Niti enkrat ni vstala iz postelje, da ne bi tvegala. Vsak dan smo šteli kot novo zmago.”

Toda stanje je postalo precej nevarno. “26. junija,” se spominja Xavi, “se je vse obrnilo na glavo. Barbara me je v solzah poklicala 15 minut čez 11. uro zvečer in mi povedala, da jo peljejo v operacijsko dvorano, da je Pau na poti in da ne more več čakati. Odhitel sem iz hiše in v bolnišnico prispel v trenutku, da sem jo ravno še videl, preden so jo odpeljali v operacijsko dvorano. Ker je nisem smel spremljati, sem ostal zunaj.”

“Pau se je rodil 27. junija 2017 ob pol enih zjutraj, predvideni rok poroda pa je bil sredi oktobra. Bil je skrajno nedonošen, rodil se je v 24. tednu nosečnosti in je tehtal borih 700 gramov. Le na hitro sem ga lahko videl na hodniku, ko so ga peljali na oddelek za intenzivno nego novorojenčkov. Ležal je v inkubatorju, polnem različne opreme in jeklenk s kisikom.”

“Naslednje jutro sem na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov odkril povsem neznan svet. Zdravnik me je obvestil, kako resno je sinkovo stanje. Ob vseh drugih težavah tudi njegova pljuča niso delovala tako, kot bi morala.”

PAU

Stanje je bilo zaskrbljujoče

Izkušnja je bila za Xavija kot očeta izjemno težka. Xavi se spominja: “Samo vse inkubatorje si moral pogledati in si hitro ugotovil, kako krhek je Pau, kajti za razliko od vseh drugih je bil njegov poln cevk, skozi katere so mu dovajali najrazličnejša zdravila. Bil je intubiran, priključen na respirator in še na jeklenke dušikovega oksida.”

“Kljub vsej pomoči, ki je je bil deležen, je imel izredno nizko nasičenost krvi s kisikom. Med spanjem je vedno znova nehal dihati.”

Nastopil je trenutek, ko je bilo treba obvestiti Xavijevo ženo. “Zdravnik mi je dejal: če mati še ni videla Paua, naj čim prej pride na oddelek, kajti napovedi so izjemno slabe. Ko je Barbara prišla na intenzivno nego, sem v očeh vseh medicinskih sester videl sočuten pogled, ko je stopala proti inkubatorju. Zdravniki so naju obvestili, da je Pau v izredno kritičnem stanju, da morava biti vesela vsake ure, ko je še z nama.”

PAU

“Če si tam zgoraj …”

“Minilo je 48 ur in Pauovo stanje se ni izboljševalo. Zdravniki so nama povedali, da ne morejo narediti ničesar, da je vse odvisno od Paua, ali bo preživel ali ne, in da bo naslednja noč odločilna. Spoznala sva, kako zdravniki nimajo nikakršnega upanja, da bi Pau lahko preživel. Nobenih pričakovanj nama niso vzbujali, pripravljali so naju na najhujše.”

Ko se je Xavi z motorjem vračal domov, je imel solzne oči. V tistem trenutku se je spomnil Maruje Moragas, matere svojih prijateljev iz najstniških dni. Ko je Marujo in njene tri sinove zapustil mož, je huda stiska le še okrepila njeno vero in ta ji je bila pozneje v veliko pomoč, ko je zbolela za rakom. Še naprej je občutila močno željo, da pomaga drugim, in v zadnjih mesecih življenja je napisala knjigo o svojem trpljenju z vidika vere. Umrla je 28. aprila 2013.

Xavi si z materjo svojih prijateljev v času njenega življenja ni bil posebno blizu. Ko je umrla, je začutil, da je z njo na neki način povezan. Navdihnil ga je njen zgled vere v hudi stiski in v molitvi se je obrnil nanjo s svojo priprošnjo:

Maruja, če si tam zgoraj, je zdaj nastopil trenutek, ko lahko to dokažeš. Zdaj je pravi čas, da Paua primeš za roko in ga izvlečeš iz vsega tega.

Naslednje jutro, ko se je z motorjem vračal v bolnišnico, je ves čas ponavljal isto prošnjo.

“Ko sem prispel na kliniko, sem pred vstopom na oddelek za intenzivno nego skozi okno pogledal proti Pauovemu inkubatorju in na zaslonu s podatki o njegovem stanju osupel opazil, da je nasičenost njegove krvi s kisikom 90-odstotna! Ob vstopu so mi zdravniki povedali, da se je Pauovo stanje ponoči obrnilo v povsem drugo smer in se nepojasnljivo izboljšalo.”

Maruja Moragas

“Od tistega trenutka naprej je Pau le še napredoval. V nekaj dneh so mu odstranili intubacijo, ni več potreboval umetnega predihavanja. Njegovi izvidi so se izboljšali (…) brez kakršnihkoli hujših posledic za možgane (kar je pri skrajnih nedonošenčkih sicer zelo pogosto).”

Na kliniki so preživeli skoraj sto dni, preden so sinka lahko odpeljali domov. “V teh več kot treh mesecih na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov sva videla, kako drugi malčki niso imeli tolikšne sreče. Nekateri otroci, ki so bili na začetku v dosti boljšem stanju kot Pau, so pozneje umrli. To nama je potrdilo, kako izjemno je bilo v resnici Pauovo ozdravljenje.”

“Zdravniki in medicinske sestre na kliniki so pozneje priznali, da v prvih dneh niso videli nobene možnosti za Pauovo preživetje. Nekateri so se že celo poslovili od njega. Vse to je zabeleženo v njegovi odpustnici iz bolnišnice, kar je znova dokaz, da je Pauov primer nekaj posebnega. Medicinska sestra z več kot 30-letnimi izkušnjami na oddelku za novorojenčke se ni spomnila kakšnega podobnega primera in je našega opisala kot čudež.”

PAU

Kakšno je Pauovo življenje danes?

Morda se sprašujete, kako Pau živi danes: ali nedonošenčki potrebujejo posebno zdravniško obravnavo? Xavi Balagué pojasnjuje, kaj se dogaja z njegovim sinkom: “Od tistega trenutka naprej Pau ni imel nobenih posledic, pred katerimi so nas svarili zdravniki.”

Zdravniška ekipa je imela v načrtu, da bo Pau v prvih petih letih življenja deležen različnih terapij. “Toda že po letu dni so jih opustili, rekoč, da je z njim vse v najlepšem redu in da podobnega primera ne pomnijo. Pravzaprav so nas obvestili, da je edini skrajni nedonošenček, za katerega so kdajkoli skrbeli, ki ni utrpel nobenih posledic zaradi tako prezgodnjega rojstva.”

Zaradi Pauove zgodbe je Xavi prepričan, da je Maruja pri tem odigrala zelo pomembno vlogo.

“Očitno se bomo vse življenje spraševali, kaj bi se zgodilo, če ne bi prosili Maruje, naj pomaga našemu sinku. Vem le to, kaj sem jo prosil in kaj se je zgodilo, več ne potrebujem. Nekateri ljudje so spremenili Marujino življenje, ko je bila še živa; ona je mojega spremenila po svoji smrti. Večno ji bom hvaležen, ker je pripomogla, da je naš Pau tako čudežno okreval.”

PAU-BORN-24-WEEKS-SPAIN-0010-Gentileza-familia-Balague.jpg

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Tags:
čudežotrocirojstvo
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.