Poleg krsta in birme je prvo sveto obhajilo eden od treh zakramentov uvajanja v krščanstvo. Otroci v latinskem obredu sveto evharistijo najpogosteje prvič prejmejo, ko dosežejo starost razuma, kar je nekje med sedmim in trinajstim letom.
V skladu z Zakonikom cerkvenega prava morajo otroci imeti zadostno poznavanje in biti skrbno pripravljeni, da bodo razumeli Kristusovo skrivnost v skladu s svojimi zmožnostmi in so sposobni prejeti Kristusovo telo z vero in predanostjo (Kanon 913).
Prvoobhajanec se več mesecev pripravlja na svečani dogodek pri verouku, priprave pa se včasih končajo s krajšimi duhovnimi vajami.
Kljub temu imajo pri pripravi na prejem tega zakramenta pomembno vlogo tudi starši. Dolžnost staršev in tudi župnikov je predvsem poskrbeti, da so otroci, ki so dosegli dobo razuma, ustrezno pripravljeni in da se po zakramentalni spovedi čim prej osvežijo s to nebeško hrano, se nadaljujejo navodila v cerkvenem zakoniku (Kanon 914).
Kako lahko pripravo spodbujamo vsak dan?
Prva stvar, ki jo morate storiti, je spremljanje priprav v župniji. Otroke lahko vprašamo: “O čem ste se pogovarjali pri verouku? Česa si se naučil? Kaj te je najbolj navdušilo?” Naše zanimanje bo otroku pokazalo, da priprav na prejem tega zakramenta ne jemljemo zlahka in da zakrament evharistije iskreno cenimo.
Drugič, naše otroke prežema in zaznamuje, kako starši doživljamo svojo vero, predvsem med sveto mašo. Če pustimo, da iz nas sije močna želja po prejemu svetega obhajila, tudi s tem otroke pripravimo na prejem zakramenta svete evharistije.
Ne nazadnje je v celotnem obdobju priprave na zakrament dobro, da med sveto mašo svojim otrokom posvečamo posebno pozornost. Poskrbimo lahko, da v cerkev prihajamo pravočasno in sedemo tako, da imajo naši otroci možnost dobrega razgleda na oltar, s čimer lahko bolje ohranjajo pozornost med obredom.
Če sveto mašo spremljamo s pomočjo mašne knjige, bo ta otrokom (pa tudi nam) pomagala pri zbranosti in razumevanju svete maše in bogoslužnih besedil. Najboljša šola za razumevanje bogoslužja pa je ministriranje.
Posebna pozornost je namenjena evharističnemu bogoslužju
Med sveto mašo moramo otroke opomniti, naj bodo prav posebej pozorni na evharistično bogoslužje. Spodbujamo jih lahko, naj pozorno poslušajo duhovnika, ga opazujejo, opazujejo kretnje njegovih rok: dvignjenih in odprtih proti nebu, obrnjenih proti občestvu ali proti oltarju, ali držanje hostije.
Na ta način jim bodo dosti jasnejši vsi nauki, ki so jih prejeli pri verouku. Otrokom lahko tudi zašepetamo kakšno razlago: “Jezus sam se nam daruje v kruhu in vinu”, “Jezus bo prišel k vsakemu izmed nas …”
Med darovanjem lahko otroke povabimo, naj svoja dobra in slaba dejanja ter svoje radosti in razočaranja izročijo v Gospodove roke. V trenutku povzdigovanja jih lahko spodbudimo, da preprosto rečejo: “Hvala ti, Gospod, ljubim te.” Na ta način jih bomo naučili, da bodo še posebej blizu Jezusu v trenutku, ko je navzoč sredi občestva.
Po prejemu obhajila so verniki povabljeni k molitvi. Tudi če naši otroci še niso prejeli svete hostije, jim lahko ponudimo, da molimo skupaj z njimi.
Preprost hvala, izrečen z vero in ljubeznijo, je odlična molitev za zahvalo po obhajilu. “Modri bi bili zelo veseli, če bi zapustili jasli in s seboj vzeli Dete Jezusa,” je dejal sveti arški župnik. Svoje otroke lahko ozavestimo o daru, ki ga prejemamo, ko prejmemo sveto obhajilo. Kot pravi sv. Peter Julian Eymard: “Zahvala po obhajilu ne zahteva vzvišenega duhovnega življenja.”
In končno, ko se bliža dan njihovega prvega obhajila, lahko otroke prosimo, naj izberejo nekaj svetih podobic, ki jih bodo izročili svojim najbližjim kot spomin na to priložnost. Nanje lahko napišejo svoje ime in datum, pri tem pa jim lahko navdih nudita prisrčnost ali simbolika svetih podob.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
