Kadar govorimo o ljubezni in dobrodelnosti, je primerno k temu prišteti tudi prijaznost do drugih. Ni dovolj, da nekaj damo, to moramo pospremiti tudi s primernim vedenjem. Kako dajemo, razkriva namreč tudi, kako prejemamo.
Na splošno govorimo o “toplejših” in “hladnejših” družbah. To predpostavlja, da nekatere osebe izražajo več čustev kot druge. Podobno so v družini osebe, ki znajo svoja čustva izvrstno in obilno izražati ter druge, ki v odnosih čustev skoraj ne pokažejo.
Znanstveniki so raziskovali različne oblike izražanja čustev po vsem svetu. Odkrili so, da kulture s severa, kjer imajo nižje temperature, čustva izražajo manj neposredno kot sredozemske ali tropske kulture.
Govori se celo, da so slednji bolj vročekrvni, kar se odraža v bolj neposrednem in toplejšem izražanju pozdravov ter srečanj med prijatelji in v družini, medtem ko prvi ohranjajo večjo razdaljo in se med seboj ne dotikajo veliko.
Izkazovanje čustev pa je povezano tudi s tem, kako ljubljen se počuti družinski član. Bolj ko mu želimo pokazati, da ga imamo radi in mu zaupamo, bolj to izkazujemo s kretnjami prijaznosti in topline, tudi z objemi in poljubi.
Nasprotje od tega je, da ne dopustimo, da se nam drugi preveč približa, se nas dotika, še manj da bi z drugimi delili kretnje, ki jih hranimo zgolj za intimen odnos.
Na kakšen način izražamo čustva
Izrazi čustev niso zgolj telesni: objemi, božanje, poljubi. Veliko je tudi v tonu glasu, v pogledu in načinu, kako z drugim govorimo. V tem smislu je pri naših odnosih z drugimi veliko odvisno od naše drže.
Vprašate se lahko, kako izražate svoja čustva, na kakšen način govorite in ste blizu osebam, ki jih imate najbolj radi. Primerjajte to z načinom obnašanja do oseb, ki so do vas brezbrižne in hladne, čeprav so morda iz iste družine ali kroga sodelavcev.
Prav tako premislite o iskrenosti vaših kretenj in o tem, kako se obnašate do oseb, ki vam ne ugajajo ali vam ob njih ni prijetno. Skratka, poskusite ugotoviti, kakšni ste do drugih.
Izkušeni vzgojitelji so potrdili, da se slabo vedenje in napake veliko lažje popravi s prijaznostjo in izkazovanjem čustev kot z grajo, kaznijo ali nasiljem. Veliko govorimo o ljubezni, vendar marsikdaj pozabimo na to, kako jo dobro izraziti. Poskrbeti moramo torej, da bomo čustva izrazili na pravilen način.
Ton glasu, ki ga uporabimo, ko prosimo za uslugo po telefonu ali osebno, je zelo pomemben pri izkazovanju vašega počutja. Ali ste grobi in hladni, suho zahtevate svoje, ali to storite blago, spoštljivo in prijazno? Ali zapadete v človeško hladnost in za drugega ne kažete nobenega zanimanja, ali se oseba ob vas počuti udobno in z njo lepo ravnate?
Več načinov je, kako rešiti medčloveške spore in nerazumevanje: lahko to naredimo prijazno, lahko pa brezobzirno in nesramno. Veliki voditelji in markantne osebnosti so običajno pošteni in stanovitni v izražanju svojih čustev.
Brez strahu
Mirna, vesela in samozavestna oseba nima strahu pred izražanjem ali sprejemanjem čustev drugih. Seveda pri tem ne sme biti nespoštljiva niti zapasti v zapeljevanje in čutnost. Slednje je bolj povezano z osebami, ki imajo osebnostne motnje, kot so narcisizem ali nagnjenost k hinavstvu in manipulacijam.
Dobro se je zavedati, da boste dosegli veliko več s prijaznostjo in vljudnostjo kot s hladnostjo in čustveno razdaljo, ki nakazujeta ravnodušnost in pomanjkanje zanimanja do drugih. Če ste čustveni, to še ne pomeni, da ste ljubeči in darežljivi.
Vendar je vsaka oseba, polna ljubezni, čustvena. Seveda na svoj način in v skladu s svojimi navadami in običaji. Vendar se jasno vidi, da zna svoja čustva izraziti in jih tudi prejemati od drugih. Ko smo nekomu naklonjeni, ga ne žalimo in mu ne povzročamo hudega. Zdaj se moramo le še vaditi v lepem izkazovanju čustev.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
