Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pon, 8. avgusta |
Aleteia logo
Duhovnost
separateurCreated with Sketch.

Župnik je v cerkvenih klopeh pustil čudovito sporočilo za mlade družine

shutterstock_1999091693.jpg

ANDREI_SITURN | Shutterstock

Nicholas Fleming - objavljeno 30/04/22

Jezus je rekel: "Pustite otroke k meni …" Ameriški župnik sledi njegovemu zgledu in žanje neverjetne uspehe

Podobno kot v številnih drugih cerkvah so tudi v župniji sv. Janeza in Jakoba v mestecu West Warwick v ameriški zvezni državi Rhode Island v zadnjih letih vztrajno beležili upadanje števila nedeljnikov. Zato ni nikogar presenetila vest, da bodo West Warwick združili s sosednjo župnijo.

Ko so me določili za njihovega novega duhovnika, si župljani niso mogli predstavljati pretirano svetle prihodnosti za svojo župnijo. Njeni verniki, ki so župniji resnično zvesti, so se počasi starali, in število pogrebov je daleč presegalo število krstov, ki smo jih obhajali vsako leto. Če bi ostali na tej poti, se je naša prihodnost zdela precej pusta.

Toda dve leti pozneje in z malce odločnosti, spoštljivega češčenja in družinske podpore smo v cerkvi zaslišali nov zvok, ki je pritegnil številne poglede. To je bil zvok dojenčkovega joka v ozadju cerkve, mlada mamica pa si je obupano prizadevala, da bi potolažila svoje dete. Ker v cerkvi ni ločenega prostora za otroke, se ni imela kam skriti.

Kljub mojim začetnim strahovom so bili ljudje očarani. Ta nežen otroški jok je bil znamenje življenja, novo prebujenje, kot nova pomlad, o kateri je tako pogosto govoril veliki svetnik Janez Pavel II.

Mlada družina je bila pogumna, da je svoje dete tistega nedeljskega jutra pripeljala v cerkev, še posebej potem, ko so ugotovili, da je njihov otrok edini malček pri jutranji sveti maši. Po maši sem jih spodbudil, naj še malce ostanejo, jih povabil, naj večkrat pridejo, in naj ne pozabijo, da so vedno iskreno dobrodošli.

Tisto mlado življenje je postalo osrednja tema pogovorov v župniji. Do večera istega dne je že najmanj šest ljudi pripomnilo, kako lepo je bilo v cerkvi slišati otroški jok, in izrazilo upanje, da bo zgledu te mlade družine sledila še kakšna.

Malce pozneje je bila naša župnija resnično blagoslovljena: med julijem in septembrom smo krstili kar devet otrok. Naša župnija zdaj vztrajno raste, to pa pripisujem predvsem dejstvu, s kakšnim iskrenim veseljem smo v cerkvi sprejeli majhne otroke.

Pred kratkim sem na družbenem omrežju Twitter prebral zapis mlade mamice, ob katerem je objavila fotografijo vizitke na cerkveni klopi: “Moja župnija nekatere stvari počne pravilno.”

To je bilo pismo mladim družinam, ki jih je opominjalo, kako lepo je, da so del občestva, obenem pa opozarjalo župljane, naj bodo prijazni ter naj ne pozabijo, da so otroci upanje župnije za prihodnost.

Brez sramu sem povzel to idejo, objavil pismo v župnijskem listu in še isti teden po klopeh razdelil vizitke, na hrbtni strani katerih sem natisnil črno-belo risbico, da bi jo otroci lahko pobarvali, če bi med mašo potrebovali kakšno dodatno zaposlitev.

Nauk zgodbe: prihodnost naše Cerkve ne bo denar, prav tako tudi ne stavbe, ki so redko priče številnemu občestvu. Prihodnost Cerkve morajo biti naši otroci in storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da mladim staršem pomagamo uresničiti to upanje.

Pismo, ki ga župljani odslej redno najdejo v cerkvenih klopeh:

Dragi starši majhnih otrok, dobrodošli! Hvaležni smo vam, da ste se nam s svojo družino pridružili pri sveti maši v naši župniji. Upamo, da bodo vaši otroci, ko odrastejo, postali nepogrešljivi člani naše župnijske družine. Zahvaljujemo se vam, da ste na to pot stopili skupaj z nami.

Prosimo vas, sprostite se! Vemo, da ni preprosto z vso družino priti k sveti maši, še težje pa je ves čas obreda miriti svoje najmlajše in skrbeti, da so tiho. Otroci naj vedo, da je ta cerkev njihov dom, in mi, župnijsko občestvo, smo vsi njihovi bratje in sestre. Čutijo naj, da so tu dobrodošli; v našem svetišču, v tem Božjem hramu, naj se počutijo kot doma.

Prijazno povabljeni, da svojim otrokom prepevate, z njimi molite, jih učite, odgovarjate na njihova vprašanja in jim pojasnjujete, kaj se dogaja pri sveti maši. Naše bogoslužje je polno življenja in naši malčki se učijo češčenja z vašim zgledom in sodelovanjem. Otroci se najlažje učijo z zgledom in vaša predanost obiskovanju svete maše ter pozornost med obredom bo zanje najboljši nauk.

Poleg tega pa vsi vemo, da otroci včasih zajočejo, povzročajo hrup ali uidejo izpod vašega skrbnega nadzora. Ne ustrašite se in naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč! Vsi skupaj smo ena družina in v krščanski ljubezni smo poklicani, da pomagamo svojim bratom in sestram.

Dragi župljani, navzočnost otrok pri sveti maši je dar naši Cerkvi in znamenje, da naše občestvo raste! Veseliti se moramo, da so otroci med nami, da naša župnija sprejema novo življenje! Prosim vas, ne pozabite spodbujati naših mladih družin, ponudite jim svojo pomoč, če jo potrebujejo, podpirajte jih, kolikor je to v vaši moči!Jezus je rekel: “Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.” (Mt 19,14)

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Tags:
družinaduhovnikotrocistarševstvo
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.